Franja

tolažílen consolant, consolateur, réconfortant

tolažilna nagrada prix moški spol de consolation
tolažilno pismo lettre ženski spol de consolation

trāditor -ōris, m (trādere)

1. izdajalec, izdajnik: interfecto traditore T.; poseb. o kristjanu, ki je iz strahu ali brezvestnosti svoje Sv. pismo dal poganom: Aug.

2. učitelj: Tert., alicuius scientiae Arn.

tranquillus 3, adv. -ē in -ō (trāns [= zelo] + *quil-nos : quiēs, torej = „zelo miren“)

1. miren, umirjen, (s)pokojen, tih (naspr. turbidus, commotus, aestuans): Sen. ph., O. idr., mare Ci., Ps.-Q. (Decl.), aquae O., fluvius Mel., serenitas L., caelum, dies Plin.; subst. tranquillum -ī, n (sc. mare) = tranquillitās 1. (morska) tišina, mirno morje, brezvetrje, zatišje, bonáca, mirno vreme, mir, umirjenost (naspr. tempestas adversa, procellae): non tranquillo navigamus L., in tranquillo tempestatem adversam optare dementis est Ci.

2. metaf.
a) (politično) miren, umirjen, pomirjen, neskaljen: Lucan. idr., tranquilla re publica perfrui Ci., tranquilla civitas Ci., pax et tranquilla libertas Ci., plebs tranquillior L., litterae tranquillae Ci. o miru poročajoče pismo.
b) (duševno) pomirjen, umirjen, miren, (s)pokojen, jasen, veder: Pl., S., L., Lucr. idr., tranquillo animo et quieto frui Ci., animus tranquillissimus Ci., tranquillum spiritum ducere Ci., tranquilla, quieta, beata vita Ci., senectus H., tranquillus serenusque vultus Suet., tranquilla et serena frons Ci.; subst. tranquillum -ī, n mir, umirjenost, mirno stanje, umirjen položaj: rem publicam in tranquillum redigere L., amor omnis in tranquillo est Ter.; adv. acc. pl. n: tranquilla tuens Val. Fl. miren (veder, boder) videti. — Kot nom. propr. Tranquillus -ī, m Trankvíl, rimski priimek; gl. Suētōnius.

travel(l)er [trǽvlə] samostalnik
potnik; trgovski potnik; stroj, ki se premika (npr. žerjav na tračnicah itd.)
ameriško knjižica nakupov (v raznih oddelkih veleblagovnice)

travel(l)er's cheque ekonomija potni ček
travel(l)er-joy botanika srobot
travel(l)er letter of credit potno kreditno pismo
travel(l)er-tale izmišljena, lažniva, fantastična zgodba (zlasti iz daljnih dežel)
travel(l)er guide vodnik (tujcev)
to tip s.o. the travel(l)er sleng pripovedovati komu laži ali neverjetne zgodbe

trgóvski commercial; mercantile, merchant; trade; business-like

trgóvski adresar trades directory
trgóvski artikel article of commerce, commodity
trgóvska akademija school of commerce, business school
trgóvska aviacija commercial aviation
trgóvska banka commercial bank, merchant bank, ZDA investment banking house
trgóvsko blago, roba merchandise, ware(s pl), goods pl, articles pl of commerce
trgóvska borza (goods) exchange
trgóvski časopis commercial gazette
trgóvski dobiček trading profit
trgóvsko dopisovanje commercial correspondence
trgóvski družabnik business (ali commercial) partner, business associate
trgóvski duh commercial spirit
trgóvska hiša (trading) firm
trgóvski izraz, têrmin commercial term
trgóvski izvedenec commercialist
trgóvska kakovost commercial quality (ali grade)
trgóvski krogi commercial circles pl
trgóvsko knjigovodstvo commercial bookkeeping
trgóvski kredit business loan
trgóvska ladja merchantman, trader, cargo steamer, trading vessel
trgóvski list trade journal
trgóvska luka commercial port
trgóvska marža trade margin
trgóvska menica commercial bill
trgóvsko mesto commercial (ali trading) town
trgóvska mornarica merchant marine, merchant (ali mercantile) fleet
trgóvski mešetar broker
trgóvski običaj usage
trgóvsko podjetje commercial enterprise
trgóvski pomočnik shop assistant
trgóvsko pristanišče commercial (ali trading) seaport
trgóvska pot trade route
trgóvski proizvod commercial product
trgóvsko poročilo trade report
trgóvsko pismo commercial letter
trgóvski potnik sales representative, pogovorno rep, commercial traveller, ZDA drummer, travelling salesman
trgóvsko poslovanje trading, trading business
trgóvski posrednik, agent commercial (ali mercantile) agent, factor
trgóvska pogodba commercial treaty
trgóvska panoga, veja branch (of trade)
trgóvski register commercial register, register of companies, ZDA official register of trading associations
vpisati v trgóvski register to enter in the commercial register, to register, ZDA to incorporate
trgóvski sejem trade fair
trgóvsko središče commercial centre (ZDA center)
trgóvski stan trading class
trgóvsko sodišče commercial court
trgóvski stalež (pogovorno) trading community
trgóvsko skladišče warehouse
trgóvski sodnik commercial judge
trgóvska šola school of commerce, ZDA business school
trgóvska toleranca commercial limit
trgóvska vrednost commercial value
trgóvski vajenec apprentice
trgóvska zadruga cooperative society
trgóvska znamka trademark
trgóvski zakon commercial law, mercantile law
trgóvski zakonik, kodeks commercial code
trgóvske zveze commercial relations pl, business contacts pl
trgóvski zastopnik commercial (ali mercantile) agent

trīnus 3, večinoma pl. trīnī -ae -a (trēs)

1. po trije, po tri, pri subst. pl. tantum in takih, ki sodijo skupaj trije, tri (skupaj, naenkrat), troj: trinum nundinum gl. nūndinus; trinus versus Plin. trikratna (= trikrat ponavljajoča se) kitica, trinae litterae (pismo) Ci., trina castra C., trinae catenae C., trina bella civilia T., trinos ludos aediles feceram Ci., in trinis annalibus T. v treh letopisih, pri treh letopiscih, trinis aut quadrinis diebus Plin.; pesn.: trina nomina O.

2. metaf. trojen: forum Stat., vulneratio Th. Prisc., dicendi genus Aus.

tuo

A) agg.

1. tvoj

2. tvoj, svoj:
adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat

B) pron. (v absolutni rabi):
eccoti il tuo na, tu imaš svoje
i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
l'ultima tua tvoje zadnje pismo
accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani

tuzemstv|o [é] srednji spol (-a …) das Inland
pismo za tuzemstvo der Inlandsbrief

typewritten [táipritn] pridevnik
(na)tipkan

a typewritten (ali typewrited) letter natipkano pismo

ultimo [ʌ́ltimou] (latinsko) prislov
ekonomija preteklega (zadnjega) meseca (kratica: ult.)

thank you for your letter of the 10th ult. hvala vam za vaše pismo od 10. preteklega meseca

urgente nujen, neodložljiv, nujno potreben

carta urgente nujno (ekspresno) pismo
tener necesidad urgente de nujno potrebovati
es urgente nujno je, mudi se

Urij|a moški spol (-e …) Urias
Urijevo pismo der Uriasbrief

vabílen d'invitation; attrayant, attirant

vabilno pismo lettre ženski spol d'invitation

vabílen (-lna -o) adj. di invito:
vabilno pismo lettera d'invito

vadum -ī, n (vādere)

1. plitvina, plitev (plitek) (pre)del, pregazišče, prebrodišče, brod: Acc. ap. Varr., Cels., Pr., Lucr., Plin., T. idr., exercitum vado ali vadis repertis partem suarum copiarum transducere C., Rhodanus nonnullis locis vado transitur C. Rodan je na nekaterih mestih moč prebresti (se da prebresti, je prebrodljiv), carinae planiores, quo facilius vada excipere possent C., ventus nudaverat vada L., Nessus scitus vadorum O. brodnik, prevoznik, vadum eum destituit L. zgrešil je pregaz pod nogami = izgubil je dno (tla) pod nogami; pren.: omnis res est in vado Ter. ali iam esse in vado salutis res videtur Pl. na varnem, v zavetju, cera tentet vadum O. = pismo naj si skuša pridobiti pristop.

2. pesn.
a) plitva (plitka) voda (vodnjaka): aper vadum turbaverat Ph., vulpes hircum reliquit haerentem vado Ph.
b) sploh voda, v pl. vodovje, reka, vodotok, tok, morje: Cat., Sen. tr. idr., longa sulcant vada salsa carinis V., rates transiliunt vada H., imis stagna refusa vadis V.; occ.: undae vada nota secantes O. (rečno) strugo.

3. dno, tla (vode), globina: recentia cadavera ad vadum labi Plin. — Soobl. vadus -ī, m: Varr. ap. Serv., S. fr., Mel.

valor moški spol vrednost, vrednota, veljava; (denarni) znesek; valuta; vrednostni papirji; pomen, ugled, vpliv; pogum, hrabrost, moč

valor al contado, valor en efectivo vrednost v gotovini
carta con valor(es) declarado(s) vrednostno pismo
valor en géneros (mercancías) vrednost v blagu
valor medio poprečna vrednost
valor oro zlata vrednota
valor real realna vrednost; lastna cena
muestra sin valor vzorec brez vrednosti
de poco valor, de escaso valor majhne vrednosti; manj vreden
aumentar el valor povečati vrednost
aumentar, disminuir de valor povečati (zmanjšati) se v vrednosti
carecer de valor biti brez vrednosti
cobrar valor opogumiti se
declarar el valor prijaviti vrednost
no tener valor ne veljati (denar)
valores pl efekti, vrednostni papirji
valores de banco (de bolsa) bančni (borzni) papirji
valores en (ali de) cartera listnica
valores de Estado državni papirji
valores fiduciarios pupilarno varni papirji

venir* priti, prihajati; voziti se, potovati; pojaviti se; izvirati iz, nastati; zgoditi se; uspevati, rasti; spodobiti se

venir bien pristati (obleka)
no me viene to mi ni prav
viene borracho čisto pijan je
la República por venir bodoča republika
verlas venir (pop) biti strasten kvartopirec
hacer venir dati poklicati (prinesti); povabiti
viene en el diario je v časopisu
ni va ni viene (fig) čisto neodločen je
al venir él ob njegovem prihodu
venga lo que viniere naj pride, kar hoče; na vsak način
ir y venir sem in tja hoditi, sprehajati se
¡ven acá! pridi sem! poslušaj!
¡venga! pridite sem! sem s tem! no prav! zaradi mene!
¡venga esta carta! daj mi to pismo!
¡venga esa mano! udari (sezi) v roko! daj roko!
venir a: venir al mundo na svet priti
le diré lo que viene al caso mu bom že povedal, kar mu gre; fig mu bom odkrito povedal
¡vengamos al caso! preidimo k stvari!
hacer venir al suelo na tla vreči
vino a ello gustoso rade volje je pristal na to
venir a menos zmanjšati se, upadati, pojemati; propasti
por fin vino a conseguirlo končno je to dosegel
viene a ser lo mismo to je (skoraj) isto, to je vseeno
vino a verme bil je pri meni, obiskal me je
venir con: ¡no me vengas con bromas! pustimo šale! z menoj ni šale!
viene con él (on) pride z njim; on je na njegovi strani
venir de: de ello viene iz tega sledi
venir de hacer pravkar napraviti
venir en: venir en ayuda priti na pomoč
no me viene en gana to mi ne pade v glavo, ni govora!
cuando le venga en gana kadar se Vam bo ljubilo
vino en declarar que končno je izjavil, da
vengo por V. prihajam zaradi Vas; prihajam po Vas
¡venga por acá! pridite semkaj!
venir haciendo a/c (že dalj časa) nekaj delati
venir corriendo priteči
venir volando prileteti
viene cansado utrujen je
vengo herido ranjen sem
venir molido do smrti sem utrujen
eso me viene clavado (fig) to mi pride kot poklicano (kot nalašč); pristoji mi kot ulito
venir rodado priti kot poklicano (kot nalašč)
venirse priti, iti; vzhajati, zavreti (mošt)
venirse a alg. napasti koga
venirse a tierra, venirse abajo zrušiti se, sesesti se
la sala se venía abajo (fig) dvorana je bobnela od viharnega odobravanja
venirse a buenas prijateljsko se poravnati (pobotati)
venirse cayendo (durmiendo) skoraj pasti (skoraj zaspati)

vista ženski spol vid; oči; pogled, pregled, razgled; sodna obravnava, hišna preiskava; namera, cilj

vista de águila orlovske oči
vista cansada daljnovidnost
vista de una causa sodna razprava, (pred)preiskava
vista corta kratkovidnost
letra (giro) a la vista menica na pokaz
punto de vista vidik, stališče
a vista vpričo; glede; pri roki, v bližini; pod nadzorstvom; trg na pokaz
a la vista takoj, na pokaz
a vista de ojo(s) na lastne oči; očitno
a vista de pájaro z viška; z višine
a vista perdida, a pérdida de vista nedogledno
a primera vista na prvi pogled
a simple vista s prostim očesom, na oko
de vista dejansko, resnično
de mucha vista pozornost zbujajoč, efekten
en vista (de) glede, kar se tiče; zaradi; na vidiku; vpričo
en vista de ello v takih okolnostih
en vista de que vpričo tega, da; ker
¡hasta la vista! na svidenje!
apartar la vista (fig) obraz proč odvrniti
bajar la vista (fig) v tla gledati
cantar de vista peti brez priprave
clavar (ali poner) la vista en pogled upreti v
conocer de vista na videz poznati
desviar la vista stran pogledati
estar a la vista biti na vidiku; paziti, varovati se; v oči pasti, jasen biti
hacer la vista gorda (fig) eno oko zatisniti; delati se, kot da ne vidimo
irse de vista izginiti iz vida
se me va la vista miglja mi pred očmi
¡márchate de mi vista! izgini mi izpred oči!
perderse de vista (fig) biti zelo prebrisan
pasar la vista por la carta bežno prebrati pismo
saltar a la vista v oči pasti
tener vista dobro izgledati, se prilegati
torcer la vista (fig) oči zavijati
vistas pl razgled
a ojos vistas očitno, vidno; vedno bolj

vōstro

A) agg.

1. vaš

2. (v oblikah) (pluralis maiestatis) Vaš:
Vostra Eccellenza Vaša ekscelenca
Vostro Onore Vaše blagorodje

B) pron.

1. vaš

2. (v eliptičnih izrazih)
dite pure la vostra kar povejte svoje mnenje!
sta, tiene dalla vostra vam je naklonjen
l'ultima vostra vaše zadnje pismo
ne avete fatta una delle vostre zakuhali ste eno svojih (vaših)
avete passato anche voi le vostre tudi vi ste marsikaj prestali
eccovi il vostro tu je vaše, kar vam pripada
i vostri vaši (sorodniki, prijatelji)

voščílen de félicitations, de vœux

voščilno pismo lettre ženski spol de félicitations
voščilni telegram télégramme moški spol de félicitations (ali de vœux)