Vitellius 3 Vitélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:
1. P. Vitellius Publij Vitelij, legat v Germaniji pod Germanikom, s katerim je šel l. 19 po Kr. na Vzhod. Po zatonu svojega učitelja Sejana si je kot njegov soobtoženec prerezal žile: T.
2. L. Vitellius Lucij Vitelij je v času cesarja Tiberija kot cesarski namestnik v Siriji Rimu podredil Parte. Po vrnitvi iz Sirije je v času cesarja Kaligule bil večkrat konzul skupaj s cesarjem. Bil je zaupnik cesarja Klavdija, zelo spreten in prevejan dvorjan ter zelo vdan Mesalini in po njeni smrti Agripini: Suet., T.
3. A. Vitellius Avel Vitelij, rojen l. 15 po Kr., konzul l. 58 po Kr., pozneje upravitelj Afrike in legat v Germaniji, kjer so ga legije l. 69 po Kr. oklicale za cesarja proti Galbi. Po Galbovi smrti se je moral spopasti s proticesarjem Otonom; sicer ga je premagal pri Bedriaku, a je bil sam poražen od Vespazijana; usmrčen je bil l. 69 po Kr. Kot cesar (osmi po vrsti) je bil razvpit zaradi svoje razsipnosti, h kateri je bil nagnjen že v mladosti: T., Suet. Kot adj. Vitellius 3 Vitélijev: via Suet. — Od tod adj. Vitelliānus 3 Vitélijev, vitélijski, vitelijánski: milites, partes T.; subst. Vitelliānī -ōrum, m
a) vitélijevci, vitelijánci, vitélijci = Vitélijevi vojaki: T., Suet.
b) neke (menda po Viteliju imenovane) pisalne deščice (tablice): Mart.
4. L. Vitellius Lucij Vitelij, brat cesarja Vitelija in prav tako razsipnež, še opaznejši kot njegov brat, čeprav precej slabšega značaja. Ko so vespazijanci osvojili Rim, je bil ujet in usmrčen na povelje Antonija Prima: T.
Zadetki iskanja
- vivere*
A) v. intr. (pres. vivo)
1. živeti (biti pri življenju):
cessare di vivere umreti
2. živeti; preživljati se:
vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
vivere alla giornata živeti tjavendan
non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
vivere per qcn. živeti za koga
vivere a sé živeti odmaknjeno
3. živeti, obnašati se
4. pren. živeti:
vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu
5. tisk
vive! ostane, stet
B) v. tr.
1. živeti; preživeti, preživljati:
vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
vivere una vita serena živeti mirno
2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)
C) m (le sing.)
1. življenje:
amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje
2. ekst. življenje (sredstva):
il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori - vkováti (vkújem) perf.
1. assicurare, inserire (forgiando); pren. forgiare; inculcare:
vkovati okrasne obroče na sprednjo stran skrinje inserire degli anelli ornamentali nella parte anteriore del cassettone
pren. s strogo vzgojo vkovati v koga ponižnost in pokorščino con un'educazione severa inculcare in qcn. soggezione e umiltà
2. incatenare, mettere in catene:
vkovati sužnje v skupno verigo incatenare gli schiavi a una comune catena
3. pren. imprigionare:
zamrznjena reka je ladjo vkovala v led ghiacciando il fiume imprigionò la nave - vlák (železnica) tren m
vlak rib banco m de pesca
vlak kobilic enjambre m de langostas
z vlakom en tren
delavski (direktni, bolniški, dodatni ali dopolnilni, posebni, tovorni) vlak tren obrero (directo, hospital, suplementario, especial, de mercancías)
brzi (ekspresni, motorni, električni, oklopni) vlak tren rápido (expreso, automotor, eléctrico, blindado)
mešani vlak tren mixto, tren botijo, tren ómnibus
osebni vlak tren de viajeros, tren ordinario
potniški vlak (3. razreda) tren correo (de tercera)
vlak igračka tren (de) juguete
vlak ima zamudo el tren tiene (ali llega con) retraso
sestaviti vlak formar un tren
ranžirati vlake formar trenes
zamuditi vlak perder el tren
ujeti vlak coger el tren
peljati se z vlakom tomar el tren
vlak prihaja (odhaja) ob treh el tren llega (parte) a las tres
vlak se je iztiril el tren se ha descarrilado
potovanje (potovati z vlakom) viaje m (viajar) en tren
sprevodnik na vlaku conductor m del tren - vodílen (-lna -o) adj.
1. direttivo, dirigente:
vodilni položaj carica direttiva
vodilni uslužbenec dirigente
2. principale, leader, guida; dirigente; dominante:
vodilni jeziki lingue principali
v panogi vodilno podjetje azienda leader nel settore
vodilni razred classe dirigente, classe dominante
vodilna stranka partito guida
3. šport. di punta, capolista:
vodilna skupina (pri kolesarstvu) plotone di punta
vodilno moštvo (v prvenstvu) capolista
4. teh. guida:
rib. vodilni kolut bobina guida
rib. vodilni obroček anello guida
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiž. (kar vodi človekovo ravnanje) vodilna črta direttrice
vodilna ideja idea guida, idea madre
strojn. vodilna lopatica (turbine) paletta direttrice, fissa
pren. vodilna nit filo conduttore
žel. vodilna os assile anteriore
pal. vodilna rastlina pianta indicatrice
vodilna vloga parte principale; ruolo guida
pal. vodilni fosil fossile guida
lit., muz. vodilni motiv leitmotiv
nem. teh. vodilno kolo distributore - volere*
A) v. tr. (pres. vōglio)
1. hoteti; želeti:
a volere che zato, da
neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
senza volere, non volendo nehote
qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda
2. hoteti, zahtevati
3. absol. hoteti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost
4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
il destino ha voluto così usoda je tako hotela
la legge vuole così tako veleva zakon
5. (močno) želeti:
come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
volere piuttosto raje imeti
6. določiti, določati; odločiti, odločati:
volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene
7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da
8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?
9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi
10. dopustiti, dopuščati
11. zahtevati, potrebovati:
un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
volerci, volercene biti potreben:
ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi
12. jezik (reggere) vezati se s:
questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom
13.
voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
volerne a qcn. biti na koga hud
14.
voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame
B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
volersi bene radi se imeti, ljubiti se
C) m volja:
a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja - voltare
A) v. tr. (pres. vōlto)
1. obrniti, obračati:
voltare le acque speljati vodo
voltare casacca, gabbana pren. obrniti plašč (po vetru), biti nestanoviten
volta pagina! pog. govorimo o čem drugem!
voltare la prua verso la riva obrniti premec proti obali
voltare le spalle a qcn. komu obrniti hrbet; pren. koga pustiti na cedilu
voltare le spalle alla fortuna pren. zamuditi ugodno priložnost
voltare le spalle al nemico pobegniti, bežati pred sovražnikom
2. knjižno prevesti, prevajati
3. zaviti, iti za:
appena voltato l'angolo c'è la fermata postajališče je takoj za vogalom
B) v. intr. zaviti; iti, hoditi v:
voltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo
C) ➞ voltarsi v. rifl. (pres. mi vōlto)
1. menjati se; obrniti, obračati se; iti na:
il tempo si sta voltando al brutto vreme gre na slabše
2. obrniti, obračati se:
non saper dove voltarsi, da che parte voltarsi pren. ne vedeti kaj storiti, kam se obrniti (po pomoč)
voltarsi contro qcn. upreti se komu - vŕsta (-e) f
1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti
2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina
3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche
4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file
5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie
6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica
7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno
8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine
9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti
10. agr. (red) fila
11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta
12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento - vsák (-a -o)
A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
v vsakem primeru in ogni caso
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
v vsakem primeru in tutti i casi
na vsak način in tutti i modi
vsak čas bodo prišli vengono a momenti
to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
na vsak način certamente, ad ogni costo
o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)
B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte - vzhóden (-dna -o) adj. orientale, dell'est, est:
vzhodni del države la parte orientale del Paese
veter piha z vzhodne strani il vento soffia da est
trgovina med vzhodno in zahodno Evropo il commercio tra l'Europa Orientale e Occidentale
geogr. države na vzhodni polobli i paesi dell'emisfero orientale
fiz. vzhodna deklinacija declinazione orientale
rel. vzhodna cerkev chiesa orientale
hist. vzhodna fronta il fronte Est
hist., geogr. Vzhodna Indija le Indie Orientali
hist. Vzhodna Nemčija Germania Orientale
geogr. vzhodna zemljepisna dolžina longitudine est
hist., polit. vzhodni blok blocco orientale
hist. Vzhodni Berlin Berlino Est
Vzhodni Got ostrogoto
rel. vzhodni obred rito orientale
vzhodni razkol scisma d'oriente (1054)
hist. vzhodno rimsko cesarstvo impero romano d'Oriente - za para; por; a
za danes para hoy
dan za dnem día por día
korak za korakom paso a paso
beseda za besedo palabra por palabra
(v zameno) za a cambio de
knjiga za tebe un libro para ti
sredstvo za glavobol un remedio para (ali contra) el dolor de cabeza
nisem (razpoložen) za šale no estoy para bromas
jaz za svoj del ... por mi parte
jaz za svojo osebo por lo que a mí toca; en cuanto a mí; en lo que a mí respecta (ali concierne)
to je stvar zase esto es cosa aparte
za to ceno (po tej ceni) a ese precio, por ese precio
po 10 peset za kos a diez pesetas por pieza
za koga me (pa) imate? ¿por quién me toma usted?
za primer, da ... (para el) caso de que (subj); por si (ali acaso) (subj)
glasovati za koga votar por alg
vse govori za nas todo habla en nuestro favor
sesti za mizo sentarse a la mesa
prijeti za roko coger (ali tomar) de la mano
smatram za nespametno lo considero desarcetado
zanimam se za ... tengo interés por...
zgrabiti za lase koga coger de (ali por) los cabellos a alg
za in proti el pro y el contra
za domovino por la patria - začétek (-tka) m
1. inizio, principio:
začetek predstave, šole l'inizio dello spettacolo, della scuola
praznovati začetek novega leta festeggiare l'inizio dell'anno nuovo
pri tem delu smo šele na začetku col lavoro siamo appena agli inizi
začetek predstave il principio dello spettacolo
začetki civilizacije i principi della civiltà
2. inizio, esordio:
sonet spada med njegove pesniške začetke il sonetto si colloca agli esordi del poeta
3. inizio, avvio; muz. attacco (di composizione musicale):
dramatičen začetek pripovedi un avvio drammatico del racconto
4. (točka, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost) inizio:
začetek in konec črte inizio e fine della linea
5. (v adv. rabi) od začetka, na začetku dapprincipio, dapprima, sulle prime:
na začetku se je zelo bal sulle prime aveva una gran paura
muz. od začetka da capo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
začetek in konec ekst. l'alfa e l'omega (di qcs.)
začetek nove vrste capoverso
začetek šolskega leta riapertura della scuola
začetek strani capopagina
PREGOVORI:
petek — slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte - zadévati concernir; atañer
kar zadeva en lo que atañe a, en lo atañente a
kolikor mene zadeva en cuanto a mí (toca), por mi parte; yo personalmente - zahòd (-óda) m
1. tramonto (del sole)
2. geogr. occidente, ovest, ponente; knjiž. occaso:
veter piha od zahoda il vento soffia da occidente
3. geogr. occidente, ovest, ponente:
živeti na zahodu dežele vivere nella parte occidentale del paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
film o Divjem zahodu western
Divji zahod Far West
pren. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga venire da tutte le parti del mondo
4. polit. Zahod Occidente, Paesi occidentali:
gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom la cooperazione economica tra i Paesi orientali e occidentali - zajésti (-jém)
A) perf.
1. pren. (porabiti, zapraviti za hrano) mangiare, mangiarsi:
zajedel je ves denar si è mangiato tutti i soldi
2. pren. (prebiti v uživanju hrane) consumare, sperperare, passare il tempo mangiando:
večino časa zaje in zapije la maggior parte della giornata la passa a mangiare e cioncare
B) zajésti se (-jém se) perf. refl.
1. (z jedenjem, grizenjem prodreti v kaj) penetrare (rodendo), rodere:
črv se zaje v jabolko il verme rode la mela
2. (prodreti v kaj trdega) penetrare; tagliare:
vrv se mu je zajedla v roke la fune gli taglia le mani
3. insinuarsi, infiltrarsi:
prah se zaje v preprogo la polvere si infiltra nel tappeto - zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)
A) imperf., perf.
1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori
2. occupare, prendere:
zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti
3. occupare; assumere:
nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse
4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare
5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni
6. essere; assumere, fare proprio:
zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme
7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte
B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.
1. battersi, impegnarsi:
zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini
2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto
3. intervenire, interloquire:
'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì - zgórnji alto; superior; más elevado; de arriba
zgornji del parte f superior
zgornja ustnica labio m superior
zgornja nadstropja los pisos altos
zgornjih deset tisoč (fig) las altas clases de la sociedad, fam la gente gorda, la crema de la sociedad - zgrábiti (-im)
A) perf.
1. rastrellare insieme
2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
zgrabiti z zobmi addentare
rib. zgrabiti za vabo abboccare
3. acchiappare; catturare; beccare:
zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici
4.
zgrabiti za delo mettersi al lavoro
zgrabiti za vesla mettersi a remare
5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?
6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano
B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani - zlódej (-a) m
1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!
2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo
3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)
4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!
5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua
6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo
7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!
8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto
9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo - znáten (-tna -o) adj.
1. notevole, considerevole, cospicuo:
znaten del denarja una parte considerevole dei soldi
dati znatna sredstva za razvoj zaostalih področij destinare notevoli mezzi allo sviluppo delle zone arretrate
2. redko (zajeten) grosso, grasso:
plašč jo dela znatnejšo, kot je v resnici il cappotto la fa più grassa di quanto non sia in realtà