Franja

Zadetki iskanja

  • novellus 3 (dvojni demin. k novus)

    1. nov, mlad, na novo sajen, zelen (o rastl.), še nedorasel, še podrasel (naspr. vetus, vetulus): boves, iuvenci Varr., agna O., gallina Col., sues Plin., vineae Varr., arbor Ci., arbustum, vitis V., prata O., Plin. olivetum Icti. Od tod subst.
    a) novellae -ārum, f mladovje = mlada drevesa, mlado drevje: Plin., Vulg.
    b) novellī -ōrum, m (o živalih) mladiči, mladina, prvenci: Plin.

    2. nov = ki, kar še ne obstaja dolgo: oppida L. novo osvojena, frena O., turba Tib. bodoča množica otrok (vnukov), potomstvo, miles Veg. vojaški novinec, religio Arn. ki je pravkar nastala (vzniknila), res Arn., imperium Vop.; tudi: mentes Lucr., animae Prud.
  • novorojenček samostalnik
    1. (novorojeni otrok) ▸ újszülött
    jok novorojenčka ▸ újszülött sírása
    nega novorojenčka ▸ újszülött gondozása
    teža novorojenčka ▸ újszülött súlya
    prihod novorojenčka ▸ újszülött érkezése
    zdravljenje novorojenčka ▸ újszülött kezelése
    rojstvo novorojenčka ▸ újszülött születése
    zdrav novorojenček ▸ egészséges újszülött
    pestovati novorojenčka ▸ újszülöttet dajkál
    poviti novorojenčka ▸ újszülött születik
    V porodnišnici so povili lepo število novorojenčkov, med katerimi so tako po številu kot teži zmagale deklice. ▸ A szülészeten szép számban jöttek a világra újszülöttek, a lányok számban és súlyban is győztek.
    Povezane iztočnice: smrtnost novorojenčkov, umrljivost novorojenčkov

    2. (o novi stvari) ▸ nóvum, újdonság
    Med novostmi je umetniški vodja in direktor omenil "novorojenčka", teatrske predstave pod skupnim naslovom Gledališče na Gradu. ▸ A művészeti igazgató és művészeti vezető az újdonságok között említette a Színház a Várban gyűjtőnéven futó színházi előadásokat.
    Je novorojenček med računalniškimi virusi, ki ti uniči popolnoma vse podatke in življenje spremeni v katastrofo. ▸ Ez egy új számítógépes vírus, amely elpusztítja az összes adatodat és katasztrófává változtatja az életedet.
    Seveda je tekla beseda o filmskih tegobah, a le ostaja veselje s filmskimi novorojenčki, ki jih ni tako malo, čeprav ne toliko kot v Veliki Britaniji. ▸ Persze szó esett a gondokról is a filmvilágban, bár az újdonságoknak örülni lehet. Sok van belőlük, bár nem annyi, mint Nagy-Britanniában.
  • obolel pridevnik
    (o bolezni) ▸ megbetegedett
    obolela žival ▸ megbetegedett állat, megbetegedett jószág
    obolela krava ▸ megbetegedett tehén
    obolel otrok ▸ megbetegedett gyermek
    Število obolelih otrok se vsako leto poveča za tri odstotke. ▸ A megbetegedett gyermekek száma éves szinten három százalékkal nő.
    obolelo tkivo ▸ megbetegedett szövet
    obolela ledvica ▸ megbetegedett vese
    obolela dlesen ▸ megbetegedett fogíny
    obolela vena ▸ megbetegedett véna
    obolela rastlina ▸ megbetegedett növény
    obolelo drevo ▸ megbetegedett fa
    obolel poganjek ▸ megbetegedett hajtás
    Bodoči veterinarji se ponavadi odločijo za študij, ker želijo zdraviti obolele živali. ▸ A leendő állatorvosok általában azért döntenek ezen felsőfokú tanulmányok mellett, mert szeretnék gyógyítani a megbetegedett állatokat.
    V vročih dneh obolele rastline hitreje ovenijo kakor zdrave. ▸ Meleg napokon a megbetegedett növények gyorsabban megfonnyadnak, mint az egészségesek.
  • obsípan (-a -o) adj. cosparso; coperto; colmato; circondato:
    knjiž. od ljubezni obsipan otrok un bambino circondato da affetto
  • obúp désespoir moški spol , désolation ženski spol

    pasti v obup désespérer
    predajati se obupu se livrer au désespoir
    pognati koga v obup pousser quelqu'un au désespoir
    ta otrok me spravlja v obup cet enfant fait mon désespoir
    obup vzbujajoč décourageant
  • obúpen désespéré, désespérant, désolant

    obupen boj lutte ženski spol désespérée
    ta otrok je obupen cet enfant est désespérant
    obupno vreme je il fait un temps désespérant (ali désolant)
  • očarljív adorable, charmant, enchanteur, fascinant, ravissant, captivant, séduisant

    to je očarljivo c'est charmant!, c'est adorable!
    očarljiv otrok un amour d'enfant
  • ôče (-éta) m

    1. padre; pog. babbo, papà:
    dober, slab oče un padre buono, cattivo
    skrben oče un padre premuroso, un padre tutto casa e famiglia
    domnevni oče padre putativo
    družinski oče padre di famiglia
    stari oče nonno, avo
    oče naroda padre della patria

    2. pl. očetje (predniki) avi, antenati

    3. (v kmečkem okolju, gospodar) padrone

    4. rel. padre:
    očetje frančiškani i padri francescani
    cerkveni očetje i padri della Chiesa

    5. pren. (utemeljitelj, pobudnik) padre:
    oče sodobne biologije il padre della biologia moderna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je po očetu, je cel, izrezan oče il ragazzo, il bambino è suo padre sputato
    rel. koncilski oče padre conciliare
    nebeški Oče il Padreterno
    sveti oče il santopadre, il Santo Padre, il pontefice
    krušni oče (očim) patrigno
    mestni očetje consiglieri
  • oddáljenost (-i) f

    1. distanza; lontananza:
    oddaljenost planetov od sonca distanza dei pianeti dal sole

    2. allontanamento, distacco:
    medsebojna oddaljenost otrok in staršev il reciproco allontanamento di genitori e figli
  • ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat

    pri ógnju at the fire
    óg! vojska fire!
    z ógnjem in mečem with fire and sword
    bengalični ógenj Bengal lights pl
    med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
    v ógnju (v plamenih) ablaze
    pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
    božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
    odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
    križni ógenj vojska cross fire
    umetni ógenj (display of) fireworks pl
    varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
    nepretrgan ógenj vojska sustained fire
    uničevalen ógenj withering fire
    metalec ógnja vojska flamethrower
    osvetljen od ógnja firelit
    ustavitev ógnja vojska cessation of fire
    oboževalec ógnja fire worshipper
    bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
    biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
    biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
    kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
    opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
    dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
    imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
    vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
    óg slabo gori the fire is going out
    koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
    iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
    iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
    igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
    ógenj je izbruhnil a fire broke out
    kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
    naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
    biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
    odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
    podpihati ógenj to fan the flame
    ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
    izkresati ógenj to strike fire
    pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
    napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
    podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
    prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
    še naložiti na ógenj to replenish the fire
    kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
    ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
    ustaviti ógenj vojska to cease fire
    ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
    vzdrževati ógenj to keep the fire going
    vzeti pod ógenj vojska to fire at
    zajeziti ógenj to bank up the fire
    zavarovati proti ógnju to insure against fire
  • ogrísti to nibble, to gnaw; to cause harm by nibbling (biting, gnawing)

    zajci so ogrizli sadno drevje the hares have been nibbling at the fruit trees
    otrok si je ogrizel nohte the child has been biting his nails
    pes ga je ogrizel the dog bit him
  • ogrozíti ogróžati to threaten, to menace; to jeopardize, to imperil, to endanger

    ogrozíti, ogróžati mir to threaten peace
    ogrozíti, ogróžati življenje kake osebe to imperil someone's life
    moj obstoj, moje življenje je ogroženo my life is threatened
    ogrozíti, ogróžati izvozno trgovino to imperil the export trade
    socialno ogrožen otrok socially handicapped child
  • okrílje aile ženski spol , protection ženski spol , sauvegarde ženski spol , égide ženski spol , patronage moški spol , auspices moški spol množine , abri moški spol , faveur ženski spol

    pod okriljem vojaške enote, podicije sous la protection (ali sous la sanvegarde) d'une unité militaire, de la police
    vzeti mladega pesnika pod svoje okrilje prendre un jeune poéte sous son aile (ali sous sa protection)
    pod okriljem Unesca sous l'égide de l'Unesco
    v okrilju teme à l'abri (ali à la faveur) de la nuit
    otrok v materinem okrilju un enfant dans les bras de sa mère
    vzeti v svoje okrilje prendre sous sa protection (ali sauvegarde, tutelle), protéger quelqu'un
    pod okriljem koga sous les auspices (ali sous le patronage) de quelqu'un
  • opportūnitās -ātis, f (opportūnus)

    1. ugodna (priročna, pripravna) lega, priročnost, pripravnost, primernost: loci C., S., viae Plin. iun., regionis Sen. ph.; meton.: custodia huius opportunitatis Cu. tega ugodnega kraja.

    2. metaf.
    a) ugodnost časa, dobra doba, dobro obdobje, ugoden trenutek, lepa (ugodna) priložnost (prilika) (gr. εὐκαιρία): temporis C., Ci., divina Ci. ugoden, od boga urejen (povzročen) slučaj, o. suae liberorumque aetatis S. ugodna, vabljiva priložnost, ki se ponuja ob njegovi starosti in starosti njegovih otrok; pooseb. Oportúnitas = Priložnost, boginja ugodne (lepe) priložnosti: ipsa Opportunitas non potuit mihi oportunius advenire Pl.
    b) ugodna (primerna, ustrezna) telesna pripravljenost (kondicija), ugodna (primerna) telesna zasnova ali duševna osnova (zmožnost): omitto opportunitatem reliqui corporis Ci., quanta opportunitas in animis hominum ad res maximas Ci.
    c) ugodna (srečna) okoliščina, pripravnost, ugodnost, prid, korist, obresti, obrestovanje: opportunitate aliqua data C., habere opportunitates Ci. nuditi (dajati) obresti, obrestovati se, belli opportunitates Ci. vojne obresti, opportunitates maritimae L., fluminum opportunitates Ci. obresti, pa tudi = ugodne rečne razmere: Vitr.
  • orbitās -ātis, f (orbus) osamelost, osirotelost, „brezdetnost“ (= dejstvo, da kdo nima otrok): Pac. ap. Non., Q., Plin. iun. idr., orbitati filiorum tutorem populum Romanum instituere Ci., quasi in orbitatem liberos produxerim Pl., bonum liberi, misera orbitas Ci., ut familiaris paene orbitas ac solitudo frangit animum L., orbitas quoque mea, quod sine liberis sum, spernitur Cu., orbitas omni fugienda nisu Stat.; v pl.: Aug., Hier., orbitates liberum Ci. ali liberorum Arn., in samo orbitates: Ci., Arn., Aug., Lact.; tudi ovdovelost, vdovstvo: exilio addita orbitas Iust.; pren.: orbitas rei publicae virorum talium Ci. da državi manjka takih mož.

    2. metaf. oropanost, prikrajšanost za kaj sploh, izguba česa: tecti, luminis Plin., oculi Ap.; ultrices habebis pronubas et orbitatem (slepoto) comitem Ap.
  • Orbōna -ae, f Orbóna, boginja tistih, ki so bili brez otrok; na pomoč so jo klicali starši, ki so izgubili otroke in so si jih znova želeli: Ci., Plin. Soobl. Orbāna -ae, f Orbána: Arn., Tert.
  • orbus 3 (prim. skr. arbha- majhen, slaboten, šibek, otrok, gr. ὀρφ-αν-ός sirota, got. arbi, arbja = stvnem. arbi, erbi = nem. das Erbe dediščina, starejše sl. rob suženj)

    1. oropan, brez
    a) roditeljev, staršev = osirotel: filii mei te incolumi orbi non erunt Ci. ep., o. patre Ter.; subst. orbus -ī, m in orba -ae, f sirota: Ter., L.
    b) otrok: Ph., Q., Plin. iun., senex Ci., Cinyras O.; z gen.: Memnonis orba mei O.; z abl.: liberis L., orbus virili sexu adoptavit sibi Afr. fr.; o živalih (= gr. ἄπαις τέκνων): liberis orbae oves Pl., orbae natis suis matres (sc. agnarum) Col.; z ab: a totidem natis orba O.
    c) soproga ali soproge = ovdovel: a viro O.; pesn.: orbum cubile Cat.; subst.: orbi orbaeque L. sirote in vdove.

    2. metaf. sploh oropan česa, osirotel, brez česa: post Hortensii mortem orba eloquentia Ci., Sulpicius (sc. morte suā) omnem legationem orbam relinquit Ci. (ker je bil najmodrejši med poslanci); z gen.: auxili opumque Pl., luminis O., pedum Lucr.; z abl.: terra mortalibus orba O., forum litibus orbum H., rebus omnibus o. Ci., orbus altero lumine Plin., orba luminibus senecta Plin., orbus omnibus sensibus Vell., linter orba ventis O., verba orba viribus O., Gabinia res orba consilio auxilioque L.; occ. brez oči = slep: en orba et saeva et iniqua Fortuna! Ap.; pren.: orbi palmites (naspr. frugiferi) Col. brez očesc.
  • ōscēdō -inis, f (sor. z ōscitāre)

    1. nagnjenje k zehanju, zehavica: Gell.

    2. ranice v ustih otrok, áfte: Isid.
  • osebnostne motnje ženski spol množina die Verhaltensäuffälligkeit, Verhaltensstörungen množina
    imeti osebnostne motnje [schwererziehbar] schwer erziehbar sein
    (otrok) z osebnostnimi motnjami der / die Schwererziehbare
  • osébnostno adv. psiht.
    osebnostno moteni otrok caratteriale