Franja

Zadetki iskanja

  • zavíjati (-am) | zavíti (-víjem)

    A) imperf., perf.

    1. girare, svoltare:
    zavijati okrog vogala scantonare, svoltare dietro l'angolo
    pren. zavijati pogovor drugam cambiare discorso

    2. arricciare; torcere; girare, camuffare:
    zavijati komu roko torcere il braccio a qcn.
    zavijati oči strabuzzare, stralunare gli occhi
    zavijati z očmi od jeze stravolgere gli occhi dalla rabbia

    3. incartare, impacchettare; avvolgere, avvoltolare; fasciare, bendare:
    zavijati darilo incartare il regalo
    zavijati otroka v odejo avvolgere il bambino nella coperta
    zavijati rano s povojem fasciare la ferita con una benda, bendare la ferita

    4. ululare, urlare:
    pes je zavijal v noč il cane ululava nella notte

    5. pren. piangere, lamentarsi

    6. pren. strascicare (le parole); ekst. parlare:
    zavijati po dolenjsko strascicare le parole alla maniera della Bassa Carniola

    7. pren. zaviti vrat tirare il collo:
    zaviti kokoši vrat tirare il collo alla gallina
    zaviti nasprotniku vrat sbaragliare, distruggere il nemico
    če prideš prepozno, ti zavijem vrat (izraža grožnjo) se vieni troppo tardi ti ammazzo

    8. impers. (imeti sunkovite bolečine v trebuhu ipd. ) ➞ zvijati | zviti

    B) zavíjati se (-am se) | zavíti se (-víjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi, rimbaccuccarsi; chiudersi, trincerarsi:
    pren. zaviti se v molk chiudersi nel silenzio
    zaviti se v plašč impastranarsi, incappottarsi
  • zavíti to wrap up (v papir in paper); to envelop (v in); (kam) to turn

    zavíti okrog vogala to turn (round) the corner
    zavíti na desno (na levo) to turn (ali to take a turning) to the right (to the left), to turn right (left), to take a right (left) turn
    zavíti v stransko ulico to turn into a side street
    zavíti v stran, s prave smeri (kolo ipd.) to swerve
  • zavrtéti girar ; (ploščo) (hacer) girar ; (ročico) dar vueltas a ; (film) rodar

    zavrteti se rodar, (okoli osi) girar (sobre)
    zavrteti se okrog girar alrededor de (ali en torno a)
  • Zēnō (Zēnōn) -ōnis, acc. -ōna (Varr.), m (Ζήνων) Zénon

    1. grški filozof iz Kitija (Citium) na Cipru, ustanovitelj stoiške filozofske šole; učil je okrog l. 300 v Atenah v stebrišču (gr. στοά); v visoki starosti se je prostovoljno izstradal do smrti: Varr., Ci., Sen. ph., Q.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph.; gr. acc. pl.: Zēnōnas: Mart.

    2. grški filozof iz Ele(j)e (Velia v Lukaniji), učenec Elejca Parmenida okrog l. 460, privrženec eleatske filozofske šole, utemeljitelj in iznajditelj dialektike, Periklov učitelj: Ci.

    3. grški filozof, epikurejec, Ciceronov in Atikov učitelj: Ci.

    4. neki zdravnik: Cels.

    5. grški cesar v 5. stol. po Kr.; od tod adj. Zēnōniānus 3 Zénonov, zénonski, zenonijánski: lex I ustin. Inst. Od tod subst. Zēnōnicī -ōrum, m (Ζηνωνικοί) zénonci, Zenonovi učenci: Aug.
  • Zeuxis -xis in -xidis (-xidos), acc. -xim, redkeje -xin ali -xidem, abl. -xide, m (Ζεῦξις) Zévksis (Zévksid)

    1. grški slikar iz južnoitalske Herakleje okrog l. 425; živel je v Atenah in Efezu: Ci., Petr., Plin.

    2. grški kipar: Plin.
  • zgostíti (-ím) | zgóščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. condensare, addensare, concentrare; rendere (più) denso:
    zgostiti malto condensare la malta

    2. pren. condensare, compendiare, stringare:
    zgostiti besedilo compendiare, stringare il testo

    B) zgostíti se (-ím se) | zgóščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. addensarsi, condensarsi, infittirsi:
    megla se je zgostila la nebbia si è infittita
    množica okrog nje se je zgostila la folla si andò addensando attorno a lei

    2. pren. intensificarsi, farsi più intenso:
    občutek negotovosti se je zgostil il senso di insicurezza si fece più intenso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    industrija se je zgostila na severnem predmestju l'industria si concentrò nella periferia nord
    poleti se zrak zgosti v dušljivo soparo d'estate l'aria si condensa in un'afa asfissiante
    v zadnjem delu so se zgostile vse pisateljeve odlike in pomanjkljivosti nell'ultima opera si trovano compendiati tutti i pregi e i difetti del nostro
  • známenje (-a) n

    1. segno, segnale; sintomo, indizio:
    dobro, slabo, svarilno opozorilno znamenje buon segno, cattivo segno, segno premonitore
    nebeška znamenja segni celesti
    prva znamenja starosti i primi sintomi di senescenza
    v znamenje prijateljstva in segno di amicizia

    2. segno, segnale, cenno:
    narediti znamenje križa fare il segno della croce
    znamenje za napad segnale di attacco
    dajati komu znamenja z glavo fare cenni della testa

    3. (dogovorjen lik, ki ima določen pomen) segno, segnale, insegna; marchio:
    grafično, pisno znamenje segno grafico, scritto
    vžgati živali znamenje imprimere il marchio sulla bestia
    avtorsko znamenje contrassegno dell'autore
    znamenja nad vrati obrtnih delavnic le insegne sulla porta delle botteghe artigianali
    krona in žezlo kot znamenja kraljeve oblasti la corona e lo scettro, insegne del potere reale
    zodiakalna znamenja segni zodiacali

    4. um. colonna, cippo, cappella votiva:
    kužno znamenje colonna eretta a ricordo della peste

    5. segno, marchio; insegna:
    mesto živi v znamenju dirke okrog Italije la città vive all'insegna del Giro d'Italia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nositi Kajnovo znamenje portare il marchio di Caino, essere un killer, dei killer
    lingv. naglasno znamenje segno di accentazione
    geod. triangulacijska znamenja segni di triangolazione
    pog. materino znamenje voglia
  • Zoroastrēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ζωροάστρης, v zendski obl. Zarathustra, perz. Zar(a)thost = Zlata zvezda) Zoroáster, reformator starega perzijskega verstva, prerok in zakonodajalec v baktrijsko-medijskem kraljestvu okrog leta 600, avtor verskih spisov, ki so še dandanes ohranjeni pod imenom Zend-Avesta: Plin., Ap., Iust. Od tod adj. Zōroastreus 3 (Ζωροαστραῖος) zoroástrski, zoroastréjski = čaroven: susurri Prud. (ki meri napačno Zŏr … ).
  • zvoníti (-ím) imperf.

    1. suonare la campana:
    cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

    2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
    zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
    po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
    poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
    komu zvoni? per chi suona la campana?
    vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

    3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
    o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
    zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
    zvoniti hudo uro suonare a stormo
    zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
    lov. pes zvoni il cane latra
    rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
    zvoniti k maši suonare per la messa
    zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
    PREGOVORI:
    po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato
  • žédan -dna -o, dol. žêdnī -ā -ō žejen: žedan vode, vina, krvi, slave, pravde; žedna preko vode prevesti ogoljufati koga za kaj, "okrog prinesti" koga
  • ᾰ̓θροίζω, ἁθροίζω (ἁθρόος) [fut. ἀθροίσω, aor. ἤθροισα, adi. verb. ἀθροιστέον] 1. act. zbiram, združujem, sklicujem, kopičim. 2. med. zbiram zase, zbiram okrog sebe, zbiram se. 3. pass. zbiram se, družim se, združujem se; (duševno): zbiram se, zavedam se; pren. φόβος se pomnoži.
  • ἁλί-κτῠπος 2 (κτυπέω) poet. od morja bičan; νῆες okrog katerih buči morje; κῦμα v morju šumeč.
  • ἀμφ-ᾰγείρομαι, ἀμφ-ηγερέθομαι [aor. ἀμφαγερόμην] zbiram se okrog koga, τινά, τί.
  • ἀμφ-έρχομαι [aor. ἀμφήλυθον] obidem, obhajam koga krog in krog, donim, zvenim, razlegam se okrog koga, τινά.
  • ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.
  • ἀμφι-βαίνω ep. poet. 1. hodim, pohajam okrog česa; ščitim, branim, varujem, ἠέλιος οὐρανὸν ἀμφιβεβήκει solnce je stalo visoko na nebu, sredi neba. 2. a) obdajam, obkoljujem, zakrivam (νεφέλη); σὲ πόνος φρένας ἀμφιβέβηκεν prevzema, napolnjuje tvojo dušo; b) branim, ščitim, varujem.
  • ἀμφι-βάλλω [fut. med. ion. ἀμφιβαλεῦμαι] 1. act. a) mečem okrog, obdajam, ogrinjam, odevam, oblačim (χλαῖναν, ῥάκος τινά, τινί) μένος oborožujem se z …, ojunačim se; θάλαμόν τινι sezidam; b) χεῖρας objemam; zgrabim, prijemljem z rokami χεῖρα ἔγχει, χεῖρας γούνασί τινος objamem kolena; ὡς οἱ χεῖρες ἐχάνδανον ἀμφι-βαλόντι kolikor je mogel z rokami obseči; πέδας vklenem; φῦλον ὀρνίθων lovim, omrežim; NT vržem (mreže). 2. med. oblečem se v, vržem nase; τρίχα nosim; τὶ πλοκάμοις vpletam kaj v lase.
  • ἀμφι-έπω, ἀμφ-έπω ep. poet. [impf. ἀμφίεπον, ἄμφεπον] 1. act. imam opraviti s čim, bavim se s čim; κρέα pripravljam, priskrbujem, Ἰταλίαν ščitim, μαντεῖον varujem, pazim na kaj, πῦρ plamen šviga, objema kaj, plapola okrog česa; obkrožujem, στίχας razpostavljam. 2. med. (v tm.) τινά gnetem se okrog koga, napadam.
  • ἀμφί-θρεπτος 2 (τρέφω) poet. popolnoma strjen; αἷμα okrog rane strjena kri.
  • ἀμφι-κᾰλύπτω ep. 1. ogrnem, pokrivam, skrivam, zakrivam; φρένας zatemnim. 2. obdajam, zajamem; ὄρος πόλει nasujem, nakopičim goro okrog mesta: θάνατός μιν ἀ. smrt ga je objela; νύκτα μάχῃ razgrnem noč črez bitko; σάκος τινί držim ščit pred kom v obrambo.