Franja

slép (-a -o)

A) adj.

1. cieco:
slep od rojstva cieco dalla nascita
slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

2. pren. cieco, accecato:
slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

3. pren. (nekritičen) cieco:
slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

4. pren. (naključen) ○, fortuito:
prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
slepo okno finestra cieca

6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slepi potnik clandestino
pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
pren. delati se slepega fingere di non vedere
kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
izbirati na slepo srečo scegliere a caso
biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
geogr. slepa dolina valle cieca
strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
anat. slepa pega punto cieco
šah. slepa partija partita alla cieca
žel. slepa proga linea secondaria
med. barvno slep daltonico
les. slepi furnir anima
voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
um. slepi okvir infisso
mont. slepi jašek pozzo cieco
grad. slepi pod assito; doppio fondo
kem. slepi poskus prova cieca
aer. slepi pristanek atterraggio cieco
anat. slepo črevo intestino cieco
zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
PREGOVORI:
tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
pisava za slepe scrittura Braile
dom za slepe casa per ciechi
na slepo alla cieca
iti na slepo andare alla cieca
streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re

slíniti humecter de salive (ali de bave)

sliniti se saliver, baver, jeter de la bave
sliniti se okoli koga flagorner, flatter, aduler quelqu'un, familiarno faire des courbettes (ali le joli cœur), popularno faire de la lèche à quelqu'un

slope² [slóup] prehodni glagol & neprehodni glagol
dati poševno obliko, narediti (zemljišče) poševno, nagnjeno; nagniti (se), biti nagnjen (strm), nagibati (se), poševno (strmo) padati ali se spuščati
vojska položiti puško poševno na ramo
ameriško, sleng slope off
pobrisati jo, izginiti

to slope about pohajkovati, postopati, kolovratiti okoli
slope arms! vojska puške (poševno) na rame!

smolíti (-ím)

A) imperf.

1. calafatare, impeciare

2. agr. resinare

B) smolíti se (-ím se) imperf. refl. smoliti se okrog, okoli koga accattivarsi, blandire qcn.

smúkati (smukniti) se glisser (rapidement), se couler ; (skubsti, obirati) effeuiller, égrener ; (lan) dréger, égruger

smukati se okoli koga tourner autour de quelqu'un, faire le complaisant, se montrer complaisant (ali obséquieux) envers quelqu'un, s'empresser autour de quelqu'un, flatter, aduler, flagorner quelqu'un, familiarno faire des courbettes (ali le joli cœur, popularno de la lèche) à quelqu'un
smukati se okoli dekleta faire la cour à, courtiser une fille

smúkati (-am)

A) imperf.

1. brucare; pelare; sfogliare:
koze smukajo poganjke le capre brucano i germogli
smukati vejo pelare un ramo

2. pren. muoversi, correre velocemente, saltare; muoversi, spostarsi di soppiatto, silenziosamente:
veverica smuka z veje na vejo lo scoiattolo salta di ramo in ramo

B) smúkati se (-am se) imperf. refl.

1. strusciare, lisciare

2. girare intorno

3. spostarsi velocemente, di soppiatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smukati se okrog deklet correre dietro alle ragazze, circuire le ragazze
pren. smukati se kakor mačka okoli vrele kaše non sapersi decidere

sneak² [sni:k] neprehodni glagol
(skrivaj) se plaziti, vtihotapiti se (into v)
figurativno klečeplaziti, prilizovati se
figurativno izvleči se (out of iz)

to sneak about (round) okoli se plaziti, vohljati
to sneak away (off, out) odplaziti se
to sneak in skrivaj (kradoma) vstopiti
to sneak up on s.o. priplaziti se h komu
prehodni glagol
sleng tožariti (v šoli)
sleng ukrasti, zmakniti, "suniti"; (skrivaj) vtihotapiti

snoop [snu:p]

1. samostalnik
vohljanje; vohljač
ameriško zmikavt, tat

2. neprehodni glagol
ameriško, pogovorno biti radoveden, vohljati (about okoli)
prehodni glagol
ameriško zmakniti, suniti, ukrasti

sónce (-a) n

1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza

4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole

sornik [ó] moški spol (-a …) tehnika der Bolzen (nosilni Trägerbolzen, okoli katerega se kaj vrti/suče Drehbolzen, obešala Gehängebolzen)

speljati¹ (spéljem)

1. človeka, vodovod, železnico, cesto: führen (skozi durchführen, nazaj zurückführen, okoli česa umführen, pod čim unterführen)
speljati pogovor na die Rede bringen auf
figurativno speljati na kriva pota verleiten (zu etwas)
speljati na led aufs Eis führen, aufs Glatteis führen
speljati na limanice leimen
speljati na napačno pot irreführen

2. zrak, dimne pline, vodo: leiten (skozi durchleiten, nazaj zurückleiten, sem hierherleiten, herleiten, proč wegleiten); v drugo smer: wegleiten, pogovor, pozornost: ablenken

3.
speljati do konca zu Ende führen, beenden

sprédati (-am) | sprêsti (sprêdem) imperf., perf.

1. tekst. filare, ridurre il filo:
spresti v volno, svilo filare la lana, la seta

2. filare, tessere:
pajek sprede mrežo il ragno fila la ragnatela
pren. spredati zgodbe raccontare storie

3. pren. ordire:
spresti načrt ordire un piano
kaj spresti v glavi inventare qcs. (di sana pianta)
pren. okoli dogodka so se spredle čudne zgodbe il fatto diede spunto a una ragnatela di storie

src|e¹ [é] srednji spol (srca, srci, srca) anatomija das Herz
medicina razširjeno srce die Herzvergrößerung, die Herzerweiterung
športno srce das Sportlerherz, Sportherz
zamaščeno srce die Herzverfettung, das Fettherz
umetno srce in pljuča die Herz-Lungen-Maschine
… srca Herz-
(bitje Herztöne množina, der Herzschlag, bolezen das Herzleiden, darovalec der Herzspender, delovanje die Herztätigkeit, funkcija die Herzfunktion, insuficienca die Herzinsuffizienz, masaža die Herzmassage, obremenjenost die Herzbeanspruchung, odpoved das Herzversagen, okvara die Herzschädigung, operacija die Herzoperation, poškodba die Herzverletzung, prenehanje bitja der Herzstillstand, presaditev die Herzverpflanzung, die Herztransplantation, razbijanje das Herzklopfen, omaganje die Herzschwäche, motnje v delovanju Herzstörungen množina, naglo utripanje das Herzjagen, trepetanje das Herzflimmern, zbolenje die Herzkrankheit, za krepitev zur Herzstärkung)
medicina zastoj srca in krvnega obtoka der Herz-Kreislaufstillstand
bolan na srcu herzleidend, herzkrank
šum na srcu das Herzgeräusch
operirati srce/na srcu am Herzen operieren
učinkujoč na srce herzwirksam
okoli srca/pri srcu in der Herzgegend
bolečine pri srcu Herzschmerzen množina
zbadanje pri srcu Herzstiche množina, das Herzstechen
proti srcu herzwärts
težave s srcem Herzbeschwerden množina
imeti težave s srcem Herzbeschwerden haben, pogovorno: es mit dem Herzen zu tun haben
v bližini srca herznah
za srce fürs Herz
kapljice za srce Herztropfen množina
krepilen za srce herzstärkend
zdravilo za srce Herzmittel
specialist za srce der Herzspezialist
srce mu je odpovedalo er ist an Herzversagen gestorben
srce se ustavi ein Herzstillstand tritt ein
X-u razbija srce X hat Herzklopfen

sred|a¹ [é] ženski spol (-e …) (sredina) die Mitte
sredi česa inmitten (des), in der Mitte (des)
na sredi in der Mitte, mittendrin, inmitten (des)
na sredi ladje mittschiffs
nekaj na sredi ein Mittelding
iz srede aus der Mitte
iz naše srede aus unserer Mitte
okoli srede dneva um Tagesmitte
v sredi in der Mitte
v naši sredi in unserer Mitte
vzeti v sredo in die Mitte nehmen

stati¹ (stojim) stehen (nasproti gegenüberstehen, okoli herumstehen, umstehen, pod unterstehen, skupaj zusammenstehen, zraven dabeistehen), dastehen
mirno/nepremično stati stillstehen
stati in pasti z stehen und fallen mit
stati kot okamenel wie angewurzelt dastehen
stati kot štor wie ein Stock dastehen
stati križem rok tatenlos zusehen
stati na stehen auf, aufstehen
stati na glavi auf dem Kopf stehen, [kopfstehen] Kopf stehen
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen
stati na stališču auf dem Standpunkt/Gesichtspunkt stehen
stati na straži Posten stehen, Wache halten/stehen, schieben
stati ob cesti ipd: stehen an, v vrsti: (die Straße) säumen
stati ob strani beiseitestehen, komu (pomagati) zur Seite stehen, beistehen, mit Rat und Tat beistehen
stati v ospredju im Vordergrund stehen
stati v pozoru strammstehen
stati v špalirju Spalier stehen
stati v vrsti anstehen, Schlange stehen
stati zravnano [geradestehen] gerade stehen, strammstehen
trdno stati fest stehen, figurativno nicht wanken und nicht weichen
ki stoji postrani schrägstehend
ki stojijo okoli umstehend
figurativno lasje (mu) stojijo pokonci die Haare stehen (ihm) zu Berge

Stiefel, der, (-s, -) škorenj; visok čevelj; das sind zwei Paar Stiefel/das sind zweierlei Stiefel to sta dve različni stvari, to je nekaj povsem drugega; das sind lauter linke Stiefel to je čisto narobe, vse je narobe; die Stiefel lecken jemandem klečeplaziti okoli (koga); aus den Stiefeln hauen vreči na rit (od začudenja); sich einen Stiefel einbilden biti zelo domišljav; seinen Stiefel weitermachen delati naprej po stari navadi; einen Stiefel arbeiten, schreiben usw. slabo delati, pisati itd.; einen Stiefel zusammenreden/zusammenschreiben govoriti/pisati same neumnosti

stíkati to put together; to joint; (brskati, iskati) to seek, to rummage

stíkati okoli to pry about

stīpātiō -ōnis, f (stīpāre) gneča okoli koga, gosta množica ljudi, živali, reči, mnogoštevilno spremstvo: Varr., Sen. ph., Plin., Plin. iun., eius aspectus, concursatio, stipatio, greges hominum perditorum Ci.; pren.: stipatio aggressionum et enthymematum Q.

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

sto [ó] hundert (mark/let/dni hundert Mark, hundert Jahre, hundert Tage)
bankovec za sto mark der Hundertmarkschein
na sto let hundertjährlich, alle hundert Jahre (einmal)
nekaj sto ein paar hundert
od sto vom Hundert (v. H.)
okoli sto an die hundert
šport tek na sto metrov der Hundertmeterlauf