Franja

smejáti se rire , popularno rigoler

smejati čemu, komu rire de quelque chose, quelqu'un, se moquer de quelque chose, quelqu'un
glasno, na vse grlo, na vsa usta se smejati rire aux éclats (ali à gorge déployée, à pleine gorge, à plein gosier)
smejati komu v obraz rire au nez de quelqu'un
v pest se smejati rire sous cape (ali dans sa barbe)
smejati do solz rire aux larmes
od srca smejati rire de bon cœur
brez razloga (za prazen nič, pri vsaki priložnosti) se smejati rire sans sujet (pour un rien, à tout bout de champ)
smejati v sanjah (o otroku), smejati brez razloga rire aux anges
temu se ni smejati il n'y a pas là de quoi rire
temu bi se krave smejale c'est tout simplement risible
vsi se mu smejejo il est la risée de tous
kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal tel qui rit vendredi, dimanche pleurera
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier

smejáti se to laugh

v pest smejáti se to laugh up one's sleeve
od srcá smejáti se to laugh heartily
temu se ni smejáti se it's nothing to laugh at
smejáti se komu v brk to laugh someone in the face, figurativno to dare (ali to defy, to challenge) someone
smejáti se kot nóri to laugh like anything
smejáti se na ves glas to roar with laughter
hrupno smejáti se to laugh like a horse, to guffaw
pridušeno smejáti se to giggle, to snigger
kislo smejáti se to laugh on the other side of one's face
smejal sem se mu I laughed at him
njemu se vsi smejejo he is everybody's laughingstock
zlobno smejáti se to grin balefully, to give a baleful (ali malicious) grin
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje he laughs best who laughs last
čemu se smeješ? what are you laughing at?
smejáti se komu v obraz to laugh someone in the face
posmehljivo smejáti se to sneer
on se lahko smeje he can afford to laugh

smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

1. ridere:
smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
smejati se šalam ridere delle barzellette
smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

2. pren. ridere; sorridere:
sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
pren. smejati se v brk sogghignare
pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
PREGOVORI:
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo

smejáti se reír; reírse

smejati se čemu, komu reírse de a/c, de alg
glasno, na vse grlo smejati se reír a carcajadas
skrivaj smejati se reír a socapa, reír para sus adentros, reírse a solas, reírse por lo bajo
od srca smejati se reír a boca llena
smejati se v solzah llorar de risa
do solz smejati se reír llorando
smejati se komu v obraz fam reírse en las barbas (ali en las narices) de alg
moram se (temu) smejati me da risa
nima se za kaj smejati tampoco él está sobre un lecho de rosas
Vi se lahko smejete (ironično) puede usted reírse
vsi so se smejali njegovim šalam todos reían (con) sus chistos
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar; quien ríe último, ríe mejor

smejàv risueño

smejav obraz semblante m risueño

smooth¹ [smu:ð]

1. pridevnik
gladek; raven; miren; mehek voljan; enakomeren; prijeten; zvožen, obrabljen, gladek (pnevmatika); eleganten, zanosen (glasba); izbrušen, tekoč (govor); gladek kot jegulja, jeguljast, prilizljiv, dobrikav, hinavski; mil, blag (vino)
tehnično brez trenja, gladek
jezikoslovje brez aspiracije

smooth chin gladka (obrita) brada
smooth driving mirno šofiranje
a smooth face hinavsko prijazen obraz
smooth hair gladki lasje
smooth sea gladko, mirno morje
a smooth surface gladka površina
smooth tire casing zvožena, gladka pnevmatika (plašč)
a smooth verse tekoč stih
I am now in smooth water figurativno zmogel sem to, uspelo mi je, sedaj sem dober
to make things smooth for s.o. zravnati, utreti komu pot
the way is now smooth figurativno sedaj je pot prosta

2. prislov
gladko; ravno; mirno, brez zatikanja, brez težav

3. samostalnik
gladkost, pogladitev
figurativno ugodna stran (česa)

to give a smooth to the hair pogladiti si lase (s ščetko)
to take the rough with the smooth enako sprejemati dobro in slabo v življenju

smŕt (-i) f

1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
obsoditi na smrt condannare a morte
koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
pasti junaške smrti morire da eroe
vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
prerana smrt morte prematura
bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

2. teschio, testa di morto;
označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
smrt mu je že za petami è prossimo a morire
smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
igrati se s smrtjo rischiare la morte
pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
biološka smrt morte biologica
blaga smrt eutanasia
star. črna smrt peste
klinična smrt morte clinica
rel. mučeniška smrt martirio
šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
PREGOVORI:
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre

sodden [sɔdn]

1. pridevnik
namočen, premočen; slabo pečen, neprepečen; napihnjen, nabuhel (kruh); (redko) prevret, kuhan; brezizrazen, neumen

sodden with wet premočen, namočen, prepojen
sodden features zabuhel obraz

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
namočiti (se), razmočiti (se)

the rains have soddened the earth deževje je namočilo zemljo

sólzen (-zna -o) adj.

1. lacrimale; ekst. lacrimoso, piangente:
anat. solzna pika punto lacrimale
solzna tekočina liquido lacrimale
solzen obraz viso lacrimoso, piangente
anat. solzni mešiček sacco lacrimale

2. pren. rotto dal pianto, piangente

sorbum -ī, n (prim. let. sārts rdeč v obraz) „rdeča jagoda“, potem rdeča brekova jagoda: Ca., Varr., V., Col., Plin.

sorbus -ī, f (iz *sor-dhos; prim. let. sārts rdeč v obraz) bot. po svojih rdečih jagodah (sorbum) imenovano drevo, brék ali bréka ali brékovec (Sorbus torminalis Linn.): Col., Plin.

souriant, e [surjɑ̃, t] adjectif smehljajoč se, figuré prijazen in vesel

visage masculin souriant vesel obraz

spáčen difforme, déformé, mal fait, défiguré

(obraz) spačen crispé, convulsé, décomposé

spáčen (-a -o) adj. deforme, deturpato, stravolto, contraffatto:
spačen izraz espressione stravolta
spačen obraz volto deturpato
min. spačeni kristali cristalli distorti

spáčiti déformer, défigurer, dénaturer, altérer

spačiti obraz, spačiti se faire la grimace (ali la moue)

spáčiti

spačiti obraz hacer muecas; desfigurar, deformar; demudar

spáka (-e) f

1. viso stravolto, smorfia:
kazati spake komu fare smorfie, boccacce, versacci a qcn.
natakniti si spako na obraz mettersi la maschera

2. pren. mostro

3. pren. orrore; caricatura; mostruosità:
staro hišo so porušili in sezidali tole spako demolita la vecchia casa, hanno costruito questo orrore

spargō -ere, sparsī, sparsum (prim. 1. gr. σπαργή gon, gonilo, ἀσπάραγος špargelj, beluš, σπαραγέω prasketati, cvrčati, σπαράττω (raz)trgati, (raz)cefrati, σπαραγμός trzaj, krč, trzanje, ang. sprinkle škropiti, lit. sproga iskra, ang. spark iskra, let. spridzinât škropiti, spragstêt prasketati, pokljati; 2. skr. pr̥ṣat, pr̥ṣatam kaplja, gr. πρώξ kaplja, περκνός pisan, barvit, raznobarven, sl. pršeti, pršiti, prah; 3. kor. *sper-, sprē-, *sperōu- brizgati, kropiti, trositi, gr. σπείρω trosim, sipljem, σπέρμα seme, σπέραδος seme, stvnem. spriu pleve, nem. sprühen pršeti, rositi, nem. spritzen)

1. (kaj suhega) suti, sipati, (po)trositi, raztrositi (raztrošati), (iz)vreči, (iz)metati, izmetavati, vreči (metati) kaj ven iz česa, (kaj tekočega) brizgniti (brizgati), izbrizgniti (izbrizgavati), štrkniti (štrkati), (š)kropiti, (p)oškropiti, poli(va)ti, zali(va)ti, (p)obrizgati, (p)omočiti, špricniti (špricati): nummos populo de rostris Ci., molam, nuces V., flores V., H., frondes, rosas H., fulmina in terras O. ali hastas Enn. ali tela O. ali tela ferrumque, glandes V. ali plumbea pondera fundae Pr. ali missilia T. ali caestūs Stat. ali faces Val. Fl. metati, lučati, degati, Geryon sparsus Sen. tr. vržen na tla, corpus undis (dat.) spargere V. vreči v vodo, spargite me in fluctus V. raztrgajte in vrzite me v vodovje, spargere ambrosiae sucos V. poškropiti, cruorem Lucr., sparso late rigat arma cruore V., spargit ungula rores sanguineos V., spargens rore levi V., ater … liquor et sparso aceto concretus T., spargere virus O., venena Ci. brizgati (izbrizgavati) strupe = zastrupiti (zastrupljati) ljudi, ukvarjati se z zastrupljanjem, neque spargi venena in tres poterant T. in ni bilo mogoče zastrupiti treh; abs.: qui spargunt Ci. ki škropijo (da se ne praši); occ. sejati, nasejati, posejati, vsejati: Q. Atilium, quem sua manu spargentem semen … convenerunt Ci., spargere dona Cereris per agros O., spargit iussos, mortalia semina dentes O.; prim.: vipereos sparsi, per humum, nova semina, dentes O., vipereos dentes … spargit in agros O.; pren.: animos in corpora Ci., quod et Zeno … quasi semina quaedam sparsisset Ci., omnia, quae gerebam, iam tum in gerendo spargere me et disseminare arbitrabar in orbis terrae memoriam, sempiternam Ci., rudi data semina iussit spargere humo O.

2. pesn. spargere aliquem ali aliquid aliquā re (po)trositi, natresti (natrošati) kaj po kom, čem, potres(a)ti, škropiti, (p)oškropiti, (po)kropiti, poli(va)ti, (p)orositi koga ali kaj s čim, trositi, raztrositi (raztrošati), razškropiti, raztres(a)ti kaj po čem, pokri(va)ti kaj s čim: caput molā H., humum foliis V., virgulta fimo V. pokriti, hunc (sc. draconem) gramine O., humerus sparsus capillis odoratis H. rama, po kateri so razpuščeni (po kateri se spuščajo, po kateri valovijo) dišeči lasje, antrum … sparsit labrusca racemis V. opleta tu in tam z grozdjem, saxa spargens sanguine Enn., penetralia sparsisse … cruore H., cruore sparsae manus V., corpus spargere lymphā ali aquā recenti V., farinam aquā, stupentes aquā frigidā Sen. ph., haustu sparsus aquarum V. oškropljen z zajeto vodo = z umitimi rokami, sparsa sanguineis pabula guttis O., spargere Palem lacte Tib., rore levi (sc. socios) V., lacrimā favillam vatis amici H., sparsissent lacrimae pectora nostra piae O., spargitur et tellus lacrimis, sparguntur et arma V., terra pruinā spargitur O., lauro sparguntur ab uda omnia O., spargere cytisum satum Plin.; metaf.: Nox caelum sparserat astris O. je (bila) posejala, novo spargebat lumine terras … Aurora V. je sipala (razširjala) novo svetlobo po zemlji, postera vix summos spargebat lumine montes orta dies V., necdum temporibus geminis sparsa canebat senectus V. in dokler mi še ni sivela starost, potrošena na obe senci = in dokler mi še niso tu in tam od starosti siveli lasje na obeh sencih (= dokler sem bil še mlad), ubi sparserit nigras alba senecta comas Pr. oškropi, posivi črne lase, porticus sparsa tabellis O. okrašeno, detracta velamina spargunt maculis pellibusque beluarum (= maculis e pellibus beluarum confectis) T. kožuhe krasijo (dopolnjujejo) z zaplatami iz kož … , v kožuhe vstavljajo zaplate iz kož … , sparsitque coloribus alas V. mu je oškropila, mu je (p)obarvala, duo … capreoli, sparsis pellibus albo V. belolisasti; pren.: litterae humanitatis sale sparsae Ci., spargi pectus amore nocet O., sparsi fraternā caede penates V. ali vir bonus iniquis rumoribus sparsus Sen. ph. omadeževan(i).

3. metaf.
a) raztres(a)ti, raztrositi (raztrošati), širiti, razširiti (razširjati): sparsa tempestate classis L., sparsa tuguria Cu. ali Cyclades sparsae per aequor V. raztreseni = raztreseno ležeči (stoječi), sparsa corpora Lucr., sparsa membra per undas O., discerptum iuvenem (kose raztrganega mladeniča) per agros V., sparsa latronis ossa O., res sparsas et vage disiectas … eligere Corn., spargere odorem H., totis Volcanum (= flammas) spargere tectis V. širiti po vsej palači, spargere vestigia fugae Cu. ali arma (vojno) per agros V. ali ut reseret pelagus spargatque per aequora bellum Lucan., bellaque Sardoas etiam sparguntur in oras Lucan. razširiti (razširjati), Tacfarinas … spargit bellum T. premešča vojno zdaj sem, zdaj tja, vojskuje se zdaj tu, zdaj tam, Rhenus a septentrione in lacus, ab occidente in amnem Mosam se spargit Plin. se na široko izliva v Mozo.
b) deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): Dig., sparsi per vias speculatores L., spargere legiones, exercitum per provincias T., cupressus spargit ramos Plin., sparsit haec (sc. arma = cornua) in ramos Plin., Sicoris … spargitur in sulcos Lucan., genera … in species multas sese spargentia Plin.
c) occ. α) (v negativnem pomenu) razgnati (razganjati), razkropiti (razkrapljati), (raz)poditi: ille (sc. aper) ruit spargitque canes O., ceteri sparserant se toto campo L., spargere se in fugam L., sparsos ac dissipatos invadere L., gens Dardania sparsa per orbem V., spargimur ventis V. β) glas (govorico, govorice) trositi, raztrositi (raztrošati), zagnati (zaganjati), sprožiti (sprožati), razširiti (razširjati), razglasiti (razglašati), naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati), kaj objaviti (objavljati), obelodaniti (obelodanjati): voces in volgum ambiguas V., sparserat Argolicas nomen vaga fama per urbes Theseos O., nomen toto sparget in orbe suum Mart., spargere in parentes abominanda crimina Q., fama spargitur Stat. se širi, gre od ust do ust, kroži; z ACI: spargebatur insuper … Albinum insigne regis … usurpare T.; z neodvisnim govorom: „ergo nunc Dama sodalis … ?“ sparge subinde H. povej ob raznih priložnostih. γ) razbi(ja)ti, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: spargas tua prodigus H., spargere tempus Sen. ph. δ) oddaljiti (oddaljevati), ločiti (ločevati): magnum ab Argis Alciden Val. Fl., sparsis consumptisque fratribus bello Iust. ε) (raz)trgati: sparsurae corpora pinūs O., sparsus silebo Sen. tr.
d) (opazke, opombe) natresti, vplesti (vpletati), vnesti (vnašati), doda(ja)ti: de hac parte adhuc spargetur omnibus locis Q., libris actorum spargere gaudes argumenta viri Iuv. — Od tod adj. pt. pf. sparsus 3

1. raztresen, razširjen, neurejen: Ven. idr., crines L. ali capilli O. razkuštrani, milites L., militiae genus Val. Fl., temere sparsa manus Q. iztegnjena, sprožena, homo sparsus triplici foro (= vagans per tria fora) Mart., sparsior racemus Plin.

2. pisan, barvit, raznobarven, živopisen, pisanomarogast, pisano prižast, pegast, lisast, barvan, (p)obarvan: Lamp. idr., os Ter. pegast obraz, anguis aureis maculis sparsus L. zlatopisana, tectum coloribus sparsum Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pr. pass. spargier H.

spianare

A) v. tr. (pres. spiano)

1. zravnati, gladiti; valjati; raztegniti, raztegovati:
spianare le costole a qcn. pren. komu jih naložiti po grbi
spianare la fronte razvedriti čelo
spianare il fucile nameriti puško
spianare la pasta razvaljati testo
spianare la via zgladiti pot

2. pren. zravnati, zgladiti

3. podreti, podirati

B) ➞ spianarsi v. rifl. (pres. mi spiano) razpotegniti se:
il viso gli si spianò in un sorriso obraz se mu je razpotegnil v nasmeh

spit^*3 [spit]

1. neprehodni glagol
pljuvati, pljuniti
figurativno grdo, prezirljivo ravnati (at s)
pihati, puhati (kot jezna mačka); pršeti, rositi (dež); padati v posameznih kosmičih (sneg); metati iskre (o ognju); štrcati (črnilo) (o peresu); vrvrati, kipeti (vrela voda)

2. prehodni glagol
pljuvati, izpljuniti (slino, kri, hrano) (često out, forth)
bruhati (ogenj); izbruhniti (grožnjo, kletvico); prižgati

to spit coton (sixpence) sleng biti zelo žejen
to spit in s.o.'s face pljuniti komu v obraz
to spit a fuse prižgati vžigalnik (granate)
to spit at (on, upon) pljuniti na, razžaliti, prezirljivo ravnati s (kom)
to spit out izpljuniti, sleng odkriti, odkrito govoriti
spit it out! govori!, na dan z besedo!
to spit out an oath izbruhniti kletvico, zakleti