Franja

Seeblick, der, mit Seeblick z razgledom na jezero/morje

serene [sirí:n]

1. pridevnik (serenely prislov)
veder, jasen, miren; vesel, brezbrižen

serene old age mirna starost
serene sea mirno morje
serene weather vedro vreme
His Serene Highness Njegovo Presvetlo Visočanstvo
all serene sleng vse jasno!, vse v redu!
to become serene (raz)vedriti se

2. samostalnik
poetično vedrost, jasnost

3. prehodni glagol
razvedriti, umiriti

seven [sevn]

1. pridevnik
sedem; sedem-

2. samostalnik
številka 7, sedmica; sedmerica; ura sedem; sedem let (starosti)

by seven (v skupinah) po sedem
seven and six sedem šilingov in šest penijev
at sixes and sevens figurativno v neredu, v zmedi
Seven Sisters astronomija Plejade
The Seven Years' War sedemletna vojna
Seven Seas sedem morij, svetovno morje
he has sailed the Seven Seas objadral je (ves) svet

séveren northern, (veter) northerly; north

séverna Anglija the North, pesniško the North Country
v séverni Angliji in the North of England
séverni del dežele the north of the country
séverne države (ZDA) ZDA the North
séverni križ astronomija Northern Cross
séverna Evropa Northern Europe
Severno Ledeno morje Arctic Ocean
Severno morje the North Sea
močna séverna burja ZDA norther
séverna lisica zoologija arctic fox
séverni sij aurora borealis, northern lights pl

séveren du nord, septentrional, boréal, arctique

severno od au nord de
Severna Amerika l'Amérique du Nord
Severni Atlantik Atlantique Nord
Severna Evropa l'Europe septentrionale
Severni kolodvor gare ženski spol du Nord
Severno morje mer ženski spol Arctique (ali du Nord)
Severno Ledeno morje océan Glacial Arctique
Severna poluta hémisphére moški spol Nord
everni polarni krog cercle moški spol polaire arctique
Severni rt cap moški spol Nord
everni sij aurore boréale
everna stran côté moški spol (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gore) versant moški spol nord
Severni tečaj pôle moški spol Nord (ali arctique, boréal)
everni veter vent moški spol du nord

séveren del Norte; norte; septentrional; boreal; ártico

severno od al norte de
severna Amerika América f del Norte, Norteamérica f
severna Španija España f del Norte, el Norte de España
severni kolodvor estación f del Norte
Severno Ledeno morje Océano m Glacial Ártico
Severno morje mar m del Norte
severna poluta hemisferio m boreal
severna španska obala costa f cantábrica
severna obala costa f del norte, costa septentrional
severni polarni krog círculo m polar ártico
Severni rt cabo m (del) Norte
severni sij aurora f boreal
severna stran lado m norte
severna stena (gorska) pared f norte
severni tečaj polo m norte
ekspedicija na severni tečaj expedición f al polo norte
severni veter viento m (del) norte; poet aquilón m, bóreas m

sieve [si:v]

1. samostalnik
sito, rešeto
figurativno oseba, ki ne zna varovati tajnosti, ki brblja; razsipnik, zapravljivec

to draw (to fetch, to carry) water in a sieve vodo zajemati (nositi) z rešetom, figurativno zaman se truditi
to have a memory like a sieve imeti spomin kot rešeto
to pour water into a sieve, to use a sieve for drawing water figurativno nositi vodo v morje, zaman se truditi

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
presejati, (pre)rešetati
figurativno prerešetati (kaj)

Silarus -ī, m Sílar (zdaj Sele), mejna reka med Lukanijo in Kampanijo, ki se izliva v Tirensko morje: V., Plin., Sil. — Soobl.

1. Silerus -ī, m Síler: Mel.

2. Siler -erī, m Síler: Lucan., Col. poet.

skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

1. saltare; balzare;
skakati od veselja saltare dalla gioia
skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
skočiti iz postelje saltare dal letto
skočiti na tla saltare a terra
skočiti v morje tuffarsi in mare
skakati sonožno saltare a piè pari
skakati kot gams saltare come un camoscio
skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
skakati s padalom saltare col paracadute
skakati s smučmi saltare con gli sci

2. (poskakovati) saltellare

3. avventarsi su:
pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

4. pren. correre:
ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
temperatura skače la temperatura sale e scende

6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
skakati si v lase accapigliarsi
skočiti vstran sfagliare
ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
skočiti v zakonski jarem sposarsi
skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
skakati v vodo tuffarsi

slide^*2 [sláid] neprehodni glagol
drseti, zdrsniti, spodrsniti, zdrkniti, spodrseti; drsati se po ledu (brez drsalk); gladko teči; polzeti; počasi, neopazno padati (into v)
iti prek (česa), (neopaženo) miniti; počasi prehajati (from ... to od ... k, na, v)
sleng oditi
prehodni glagol
pahniti, poriniti, napraviti, da nekaj zdrsne (into v, na)

the boys are sliding on the pond dečki se drsajo na ribniku
he has slid into bad habits navzel se je slabih navad
to slide one's hand into one's pocket vtakniti roko v žep
to let things slide prepustiti stvari toku razvoja, ničesar ne ukreniti, biti brezbrižen
he slid out of the room zmuznil se je iz sobe
to slide into sin zabresti v greh
he slid over the question of his divorce hitro je prešel vprašanje svoje ločitve (razveze)
to slide over a delicate subject preiti kočljiv predmet
to slide a ship down the skids navtika spustiti ladjo po drsalicah v morje (pri splavitvi)

smooth¹ [smu:ð]

1. pridevnik
gladek; raven; miren; mehek voljan; enakomeren; prijeten; zvožen, obrabljen, gladek (pnevmatika); eleganten, zanosen (glasba); izbrušen, tekoč (govor); gladek kot jegulja, jeguljast, prilizljiv, dobrikav, hinavski; mil, blag (vino)
tehnično brez trenja, gladek
jezikoslovje brez aspiracije

smooth chin gladka (obrita) brada
smooth driving mirno šofiranje
a smooth face hinavsko prijazen obraz
smooth hair gladki lasje
smooth sea gladko, mirno morje
a smooth surface gladka površina
smooth tire casing zvožena, gladka pnevmatika (plašč)
a smooth verse tekoč stih
I am now in smooth water figurativno zmogel sem to, uspelo mi je, sedaj sem dober
to make things smooth for s.o. zravnati, utreti komu pot
the way is now smooth figurativno sedaj je pot prosta

2. prislov
gladko; ravno; mirno, brez zatikanja, brez težav

3. samostalnik
gladkost, pogladitev
figurativno ugodna stran (česa)

to give a smooth to the hair pogladiti si lase (s ščetko)
to take the rough with the smooth enako sprejemati dobro in slabo v življenju

smooth down prehodni glagol
izgladiti, poravnati (spor), omiliti, ublažiti, pomiriti
neprehodni glagol
umiriti se, ublažiti se

the sea smoothed down morje se je umirilo

solum² -ī, n (prim. gr. ὑλία podplat, dno = got. sulja = stvnem sola = nem. Sohle, lat. solea, stvnem. swelli = nem. Schwelle)

1. dno: ut eius (sc. fossae) solum tantundem pateret C., tremefacta solo tellus V. iz dna, considentis soli lapsus Sen. ph., sedit terra medio solo O., stagnum lucentis ad imum usque solum lymphae O., puro solo (sc. fluvii) excipitur Cu., mollioris soli (sc. Tigris) Cu., ubi mollius solum reperit, stagnat insulasque molitur Cu., solum maris Sen. tr.

2. occ.
a) tla ali tlak kake sobe ali svetišča: aurata tecta in villis et sola marmorea Ci., marmoreumque solum fastigiaque aurea movit O., aurataeque trabes marmoreumque solum Tib., pecudum cruore pingue solum V., super pilas lapide quadrato solum stratium est Cu.
b) osnova, temelj, podstava, podstavba, stalo kake hiše: trabes … in solo collocantur C., tecta solo iungere Lucr.; pren. osnova, podstava, podstat, temelj, podlaga: regni scamna solumque Enn., sola regni Enn., verum tamen hoc quasi solum quoddam atque fundamentum est, verborum usus et copia bonorum Ci., solum et quasi fundamentum oratoris vides Ci.
c) podplat α) človeške ali živalske noge: solum hominis Varr., mihi amictui est … calciamentum solorum callum Ci. žuljavi podplati (= bos hodim), peragro loca nullius ante trita solo Lucr. po katerih še ni stopala človeška noga, oculum ecfodito mihi per solum Pl. izvrtaj mi oko, da stopi skozi podplat na dan, solum corneum Varr. (o pasjem podplatu). β) na obuvalu: Prud., qui auro habeat soccis subpactum solum Pl., unus corripuit currenti cursori solum Pl., luto putre vetusque solum Mart., calcei sine sole Isid.
d) (zemeljska) tla, zemlja, prst, zemljína, gruda, zemljišče, zemljištvo: dissilit omne solum O., ponere membra solo O., duratae solo nives H., haeret solo immobilis, ingredi solo, recubans solo V., reptans solo Stat., aliquid solo adfligere T. na tla vreči, solum nudat Sen. ph., immensi cultor soli Sen. ph., macrum solum Ci., solum fertile Cu., fecundum O., vivax O. redeča, viride V., mite H., vile H. slaba, triste O., Plin. iun., nerodovitna, nudum Cu., Cl., humidum vel siccum Col., culti soli multa iugera Tib., serere in inculto et derelicto solo Ci., terrae pingue solum V. mastna prst, tolsta zemljina, praepingue solum stagnantis Helori V., ferro coepere solum proscindere terrae Lucr. zemljo, sibi praeter agri solum nihil esse reliqui C., urbis solum Iust., res, quae solo continentur Sen. ph., Plin. iun. ali res soli Icti. nepremična posestva, nepremičnine (naspr. res mobiles), duas patrimonii partes in solo collocare Suet. vložiti v nepremična posestva, naložiti v nepremičnine, ius soli sequitur aedificium Paul. (Dig.); v pl.: arida sola V., terrae sola Cat.; preg.: quod in solum venit Afr. ap. Non., Ci. ali quodcumque in solum venit Varr. ap. Non. ali (elipt.) quod in solum (sc. venit) ut dicitur Ci. ep. „kar pade na zemljo (tla)“ = kar (koli) pade komu v glavo, kar (koli) pride komu na misel; poseb. pogosto ad solum ali solo tenus do tal = docela, povsem, popolnoma, čisto, dočista: clivus Publicius ad solum exustus est L., urbs ad solum (usque ad solum) exdiruta Cu., tres (sc. urbis regiones) solo tenus deiectae T.; tako tudi: Numantiam a solo evertere Eutr. do tal, popolnoma, povsem; aliquid solo aequare Cu., L., T., Vell. ali exaequare Sen. ph. do tal podreti (porušiti, razrušiti); pesn.: aequa solo culmina ponam V.; pren.: solo aequandae sunt dictaturae consulatusque L. popolnoma je treba odpraviti diktature in konzulate.
e) tla, zemlja, kraj, (po)krajina, dežela: huic omni solo, in quo tu ortus es Ci., commune patriae solum Ci., caritas ipsius soli L., solum patrium L., in sede ac solo nostro L., natale solum O. rojstna, rodna dežela, Romani numen … soli O., urbs Etrusca solo V. po svoji legi etrur(ij)sko, na etrur(ij)skih tleh, solum mutare Ci. ali vertere Ci. zapustiti deželo, izseliti se, oditi, poseb. o pregnancih, s celim izrazom exsilii causā solum vertere L. ali vertere solum exsilio Amm.; v pl.: sola terrarum Enn.
f) pesn. tla, dno = podlaga: farinae, unde solum facias Ca., Cereale solum pomis agrestibus augent V. na krušno podlago = na krušne rezine (režnje) naložijo … sadje, subtrahiturque solum (sc. puppi) V. morje (= morsko dno) se umakne pod njo; tako tudi: pontique … omne solum (sc. patet) Val. Fl., castra tenent caeleste solum O. nebesno podlago = nebesni ob(l)ok, nebo, manibusque canentis pulsat inane solum Stat. (o slepem Ojdipu) prazni očnici (očesni votlini).

sospingere^* v. tr. (pres. sospingo)

1. pognati, riniti:
sospingere lo sguardo gledati
il vento sospingeva la barca al largo veter je gnal čoln na odprto morje

2. pren. spodbuditi, spodbujati; siliti k čemu

spēcchio m (pl. -chi)

1. zrcalo:
specchio concavo, convesso, sferico vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo

2. ogledalo:
specchio a mano, da tavolo, da muro ročno, namizno, stensko ogledalo
armadio a specchio omara z ogledalom

3. pren. hiša kot iz škatlice

4. pren. zrcalo; vzor:
farsi specchio di qcn. zgledovati se po kom, jemati koga za vzor

5.
specchio d'acqua morje, jezero:
a specchio na obali

6. preglednica

7. šport tabla (pri košarki)
lo specchio della porta nogometna vrata, gol

8. bot.
specchio di Venere barvica, plahuta, zaspanka (Specularia speculum)

9. hist. register dolžnikov (komune)

speculātrīx -īcis, f (speculātor) opazovalka, oprezovalka, izsledovalka, zasledovalka, ogleduhinja: Sen. rh., Ambr. idr., Furiae deae sunt, speculatrices, credo, et vindices facinorum et sceleris Ci., speculatrix Iuno Val. Fl., fida speculatrix utilitatis aliena Ap.; pesn. metaf.: speculatrix villa profundi Stat. ali maris … speculatrix statua Val. Max. ki gleda na morje.

spūma -ae, f (morda iz indoev. *(s)p(h)oi̯H-no-/ā, *(s)p(h)oi̯H-mo-/ā; prim. skr. phénaḥ = sl. pena = stvnem. feim = nem. Feim, lit. spáine penave proge, penaste sledi, ang. foam, lat. pūmex)

1. pena, starejše pljuna, glen: Plin., Cl. idr., cum spumas ageret in ore Ci. ko so se mu pene cedile iz ust, ko se je penil, ko so se mu usta penila, concidit et spumas agit Lucr., per armos (sc. apri) spuma fluit O., spumaque pestiferos circumfluit albida rictus (sc. serpentis) O., spumam eximere Col. posne(ma)ti peno (pene), Venus spumā procreata Ci. iz morske pene (morskih pen), spumas salis aere ruebant V. peneče se (razpenjeno) morje, sparsit virides spumis albentibus agros O.

2. occ.
a) spuma salis sol iz morske pene, obrežna morska sol: Plin.
b) spuma argenti srebrova pena = srebrov sijajnik (argentit), starejše srebrni glaj: Cels., Plin., spumas miscent argenti et sulfura viva V.
c) spuma caustica ali Batava jedko (kavstično) ali bátavsko milo, s katerim so si Germani in Galci rdečili lase: Mart.

spustíti to let off, to let loose; to let go, to leave; (na tla) to drop

spustíti bombo aeronavtika to drop, to release a bomb
svoj bes spustíti na koga to vent one's anger on someone
spustíti svoj plen to let go (oziroma to drop) one's prey
spustíti ladjo v morje to launch a ship
spustíti psa na koga to set the dog on someone
spustíti psa z verige to unchain the dog
spustíti zastor to lower the curtain
spustíti (doli) okno to let down the window
spusti me! let me go!, leave me alone!
spustíti se na... to alight on...
spustíti se doli to descend, to come down
spustíti se na zemljo (letalo) to land
spustíti se v kaj to enter into something, figurativno to embark on, to engage in something
spustíti se v špekulacije to embark on speculations
spustíti se v tek to start running
spustíti se v beg to take to flight, to take to one's heels
spustíti se v pogovor z to enter into conversation with

spustíti (na tla) dejar caer; bajar

spustiti noter hacer entrar
spustiti v vodo (čoln) lanzar al agua; botar
spustiti svojo jezo na koga descargar (ali desfogar) en alg su cólera
spustiti v zrak volar; hacer saltar, (z dinamitom) hacer estallar, explosionar
spustiti se dol bajarse
spustiti se v tek echar a correr
spustiti se na zemljo (na morje) (o letalu) aterrar (ali aterrizar) (amarar)

sréčen happy; lucky; fortunate, felicitous; safe

biti ves sréčen (plavati v sreči) (figurativno) to walk (ali to tread) on air
sréčen dogodek happy event
po sréčnem naključju by a happy chance, luckily
bil je to sréčen dan zame that was a fortunate day for me
imeti kar sréčno za seboj to be well out of something
imaš se lahko za sréčnega, da si se izvlekel iz tega you may count yourself lucky to be in the clear (ali to have got out of it)
sréčno pot! a pleasant journey!, farewell!, fare well!, (čez morje) a good passage!
sréčno! good luck!, goodspeed!, may good luck go with you!