Franja

try back neprehodni glagol
lov (o psih) vrniti se na prejšnje mesto, če se je izgubila sled
figurativno vrniti se na predmet

turpēdō (Marc.) in turpīdō (Aug.) -inis, f (turpis) grdo ranjeno mesto.

turpitūdō -inis, f (turpis)

1. grdost, grdota, nakaznost, skaženost, (i)znakaženost, popačenost, ostudnost, gnusnost, odvratnost, ogabnost (naspr. decentia): an est ullum malum maius turpitudine? quae in deformitate corporis habet aliquid offensionis Ci., virtutis laude turpitudinem tegere Ap.; meton. kot medic. t.t. grdo, ranjeno mesto: Marc., Plin. Val.

2. metaf. grdost, grdota, sramotnost, sramota, gnusnost, gnusoba, ostudnost, ostuda, nenravnost, nemoralnost, nemorala, izprijenost, sprijenost, pokvarjenost ipd. (naspr. honestas): ut turpitudinem fugae virtute delerent C., vos aliquot iam per annos conceptam huic ordini turpitudinem atque infamiam delere ac tollere potestis Ci., hinc honestas pugnat, illinc turpitudo Ci., divitiis per turpitudinem abuti S., esse turpitudini N., turpitudinem subire Ci., quanta erit turpitudo, quantum dedecus Ci., turpitudo generis Q., pristinae vitae Gell., turpitudo et impudentia Suet. podlo in nesramno mišljenje, podla in nesramna miselnost, turpitudo iudicum Ci. izprijenost, pokvarjenost, cum summā turpitudine in exsilio aetatem agere S., si causa turpitudinem habebit Corn., omnia fugiendae turpitudinis adipiscendaeque honestatis causa faciemus Ci.; occ. nenravnost, nemoralnost, nesramnost, podlost: pudor, continentia, fuga turpitudinis Ci., flagitiorum ac turpitudinum societas Ci., immensa aliqua vorago est ac gurges vitiorum turpitudinumque omnium Ci.

tutorship [tjú:təšip] samostalnik
mesto (služba) tutorja
pravno varstvo, skrbništvo, varuštvo

Übergabestelle, die, predajno mesto; Elektrizität napajalna točka

underbelly [ʌ́ndəbeli] samostalnik
trebuh; spodnja stran
figurativno šibko ali ranljivo mesto

Unfallort, der, mesto/kraj nesreče

Universitätsstadt, die, univerzitetno mesto

up¹ [ʌp] samostalnik
vzpetost, strmina, višina
ekonomija porast (tečajev, cen)
pogovorno srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mesto

ups and downs of a country valovitost tal
the ups and downs of life sreča in nesreča v življenju
my ups and downs imel sem dobre in slabe čase (srečo in nesrečo) v življenju
the up and up stalni napredek
on the up-and-up pogovorno vedno boljši; v redu, brezhiben

up-line [ʌ́pláin] samostalnik
železnica, ki z dežele vodi v (glavno) mesto

urbanisation [-zasjɔ̃] féminin spreminjanje v mesto, urbanizacija; vedno večja koncentracija prebivalstva v mestih

urbaniser [-ze] verbe transitif spreminjati v mesto, dati mestni značaj, izvajati urbanizacijo

urbanización ženski spol spreminjanje v mesto, urbanizacija; zazidava (mestne četrti)

obras de urbanización mestne zazidalne gradnje, zazidalni načrt

urbanizar [z/c] urbanizirati, spremeniti v mesto, dati značaj mesta; zazidati ulice; olikati

urbe ženski spol moderno mesto, velemesto

gran urbe velemesto

vacance [vakɑ̃s] féminin prosto, nezasedeno (službeno) mesto; izpraznjenost

vacance du pouvoir čas, ko se ne izvaja državna oblast
combler une vacance na novo zasesti službeno mesto

vacancia ženski spol prosto mesto; brezdelnost, nezaposlenost

vacancy [véikənsi] samostalnik
praznina, praznota; prazen, nazaseden ali prost prostor; prazno, izpraznjeno, nezasedeno, vakantno službeno mesto
figurativno praznina, vakuum, vrzel, luknja; pustina, neobdelan svet; (redko) nezaposlenost, brezdelnost, brezdelica, prost čas

a vacancy in an office prosto (delovno) mesto v pisarni (uradu)
to fill a vacancy zapolniti, zamašiti vrzel
to gaze, to look into vacancy strmeti, gledati v prazno
my work does not leave me a moment's vacancy moje delo mi ne pušča niti trenutka prostega časa

Vakanz, die, nezasedenost; nezasedeno mesto

vasière [vazjɛr] féminin blatno, zablateno mesto