Franja

vrême (-éna) n tempo; stagione:
lepo, grdo vreme tempo bello, brutto
pasje vreme tempo da cani, da lupi, tempaccio
toplo, hladno, deževno vreme stagione calda, fredda, piovosa
vreme se kisa il tempo si sta guastando
če bo vreme primerno tempo permettendo

vrême tiempo m

pri lepem vremenu con buen tiempo, haciendo buen tiempo
pri ugodnem vremenu con tiempo favorable
lepo (slabo, grdo) vreme buen (mal) tiempo
pri vsakem vremenu con todo tiempo
deževno (pasje) vreme tiempo de lluvias (fam de perros)
izboljšanje (poslabšanje) vremena mejoría f (empeoramiento m) del tiempo
kakšno vreme je? ¿qué tiempo hace?
lepo (slabo) vreme je hace buen (mal) tiempo
vreme dobro obeta (kaže) el tiempo es prometedor
vreme bo zoper lepo vuele a hacer buen tiempo
vreme se bo spremenilo el tiempo va a cambiar
opazovati vreme observar el tiempo

vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!

4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto

weather¹ [wéðə]

1. samostalnik
vreme; vremenske, atmosferske razmere
navtika vetrovna stran; stran ladje, ki je obrnjena proti vetru
(često množina) menjave (v življenju, sreči itd.); nevihta, grdo vrema, mraz, mokrota

in fine weather ob lepem vremenu
in the weather na prostem, izpostavljen vremenskim razmeram
in such weather v takem (tem) vremenu
April weather aprilsko vreme
bad weather slabo vreme
heavy weather navtika vreme z razburkanim morjem
queen's weather sončno, lepo vreme
above the weather figurativno zelo visoko (o letalu); pogovorno streznjen; ki se ne počuti več slabo
under the weather pogovorno, figurativno slabo se počuteč, ameriško brez denarja, "suh"; rahlo vinjen v "rožicah"
under stress of weather zaradi (slabega) vremena
to keep one's weather eye open figurativno paziti se, oprezovati, imeti dobro odprte oči
to make good (bad) weather naleteti na dobro (slabo) vreme
to make heavy weather of s.th. figurativno najti (videti) težave pri čem, preveč se truditi s čim

2. pridevnik
vremenski
navtika obrnjen proti vetru; ki je na vetrovni strani

weather prophet vremenski prerok
weather ship meteorološka ladja
weather station vremenska postaja

welcome¹ [wélkəm]

1. samostalnik
dobrodošlica; prisrčen sprejem, pozdrav za dobrodošlico

to bid s.o. welcome želeti komu dobrodošlico
to find a ready welcome biti prijazno sprejet
to give s.o. warm welcome želeti prisrčno dobrodošlico
to wear out one's welcome pogovorno biti predolgo na obisku, utruditi svoje gostitelje

2. pridevnik
dobrodošel; iskreno vabljen; ugoden, prijeten; pooblaščen (to za)

a welcome guest dobrodošel gost
to make s.o. welcome lepo koga sprejeti
welcome as snow in harvest zelo nezaželen
you are welcome to my car moj avto vam je na voljo
to be most welcome priti kot nalašč, ravno prav
you are welcome to do it prosim (izvolite) napraviti to, samo izvolite!
Thank you. -- (You are) welcome! Hvala. -- prosim!, ni razloga za zahvalo!, ni za kaj!
and welcome (ironično) če že hočete!, zaradi mene!
May I take this book? -- Take it and welcome! Smem vzeti to knjigo? -- Kar (Le) vzemite jo!

3. medmet
dobrodošel!
pogovorno rad!, z veseljem!

welcome home to London! dobrodošel spet v Londonu!

well² [wel]

1. prislov
dobro, ugodno, primerno, pravilno; v redu; popolnoma, čisto, temeljito, pozorno, skrbno; zadostno, prilično, dosti; iskreno, prijateljsko, prisrčno; pametno, s premislekom, utemeljeno, upravičeno; verjetno, lahko mogoče, morda

as well enako, prav tako; tudi; poleg tega, razen tega, kot tudi
well and good dobro; sem zadovoljen
well away daleč, na daleč
as well as prav tako kot, tako ... kot
well into the evening zelo pozno v noč
not very well pač komaj
quite well čisto dobro
well done! dobro storjeno!, odlično!, bravo!
well met! prihajaš kot naročen!
well spoken dobro rečeno
to be well off biti dobro situiran
to be well on in years biti že v letih
to be well out of s.th. imeti kaj srečno za seboj
it is very well possible je popolnoma mogoče
to come off well dobro se odrezati, imeti srečo
to end well dobro se končati
to do well uspevati, prosperirati
to stand well with s.o. biti v dobrih odnosih s kom

2. pridevnik
dober, v dobrem stanju; ugoden
medicina zdrav, pri dobrem zdravju

that's all very well but... vse to je prav in lepo, toda...
things are well with you dobro gre za vas, stvari vam uspevajo
it will be as well for you to know it nič vam ne bo škodilo, če boste to vedeli

3. samostalnik
dobro, blagor, blaginja

I wish him well hočem mu (le) dobro
let well alone! figurativno ne vmešavaj se po nepotrebnem!; pusti pri miru!, ne vrtaj naprej!

4. medmet
no!, torej!, prav dobro!, neverjetno!; res?

well! I never! no, kaj takega pa še ne!
well! don't cry! no, no, nikar ne jokaj!
well then? no, in kaj (potem)?

word² [wə:d] prehodni glagol
izraziti (kaj) z besedami, formulirati, stilizirati, izreči (z besedami)
zastarelo laskati se, dobrikati se (komu)

to be worded dobesedno se glasiti
strongly worded resolution ostro sestavljena (formulirana) resolucija
well worded letter lepo sestavljeno pismo
neprehodni glagol
zastarelo, narečno govoriti, besedovati, uporabljati besede

write^* [ráit] prehodni glagol
(na)pisati (a letter pismo)
zapisati, opis(ov)ati, prikaz(ov)ati; naznaniti, sporočiti; sestaviti, skleniti (pogodbo)
neprehodni glagol
pisati, pismeno sporočiti; baviti se s pisanjem, s pisateljevanjem, pisateljevati

to write o.s. pisati se, imenovati se, označiti se (a duke za vojvodo)
I wrote a letter to him, pogovorno I wrote him a letter pisal sem mu pismo
to write a letter in ink (na)pisati pismo s črnilom
to write a good hand lepo pisati
to write to ask pismeno vprašati
to write shorthand stenografirati
innocence is written in his face nedolžnost se mu bere na obrazu
to write insurance upon s.o.'s life skleniti življenjsko zavarovanje za koga
to write poetry pisati pesmi, pesnikovati
to write a check (britanska angleščina cheque) napisati (izpolniti) ček
to write (o.s.) a man biti polnoleten
to write for s.th. pisati za kaj, pismeno naročiti
written all over popolnoma popisan (papir)
written in (ali on) water figurativno nezapisan (kot važen), minljiv

začenja|ti se [é] (-m se) začeti se (allmählich) anfangen, beginnen, dobro, slabo: (einen guten/schlechten) Anfang nehmen; sneženje, deževje, ropot: einsetzen, jutro, večer, čas: anbrechen
lepo se začenjati gut anfangen

zagoréti (-ím) | zagorévati (-am) perf., imperf.

1. prender fuoco, infiammarsi

2. ardere, accendersi (tudi pren.)

3. pren. ardere, divampare:
v srcu mu je zagorelo sovraštvo il suo cuore arse di odio
v deželi je zagorel upor nel paese divampò la rivolta

4. pren. zagoreti od accendersi, infiammarsi, emozionarsi:
zagoreti od presenečenja emozionarsi dalla sorpresa

5. pren. entusiasmarsi (per); innamorarsi, infiammarsi (di):
zagorel je za nov načrt si entusiasmò per il nuovo progetto
zagorel je za sošolko si innamorò di una compagna di scuola

6. abbronzarsi; prendersi un'abbronzatura:
na počitnicah je lepo zagorel durante le vacanze si prese una bella abbronzatura

7. arrossire:
zagoreti od jeze, od sramu arrossire di rabbia, di vergogna

zapečèn trop cuit

lepo zapečen (kruh) bien cuit; (zaprt) medicina constipé

zarés

A) adv.

1. davvero, veramente; proprio:
ne dela se, zares spi non finge, dorme davvero
nisi se zmotil, zares je bila ona non hai sbagliato, era proprio lei

2. (zavzeto, odgovorno) seriamente, sul serio:
opozoril nihče ne jemlje zares nessuno prende sul serio gli avvertimenti
misliti kaj na smrt zares pensare qcs. con assoluta serietà

3. (za podkrepitev trditve) proprio:
bil je zares razburjen era proprio incavolato

4. (poudarja pomen besede) ○:
je zares velik talent è un grandissimo talento
pesmi so zares dobre le poesie sono bellissime

B) zarés (v medmetni rabi) (izraža soglasje, pritrditev) davvero, sul serio:
lepo je, zares è bello, davvero

zbohôtiti se (-im se) perf. refl. crescere rigoglioso;
po pobočju se je zbohotil teloh il pendio era tappezzato di ellebori
pren. zbohotila se je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza

zelenjaven pridevnik
1. (o hrani) ▸ zöldség, zöldségesPoleti so znani po zelenjavnih juhah, ki jih pripravljajo po starih receptih. ▸ Nyáron a régi receptek alapján készült zöldséglevesekről híresek.
Opazoval je zelenjavno gredico, ki je že lepo poganjala. ▸ A veteményest nézte, amely már szépen kezdett zöldbe borulni.

2. (o gojenju zelenjave) ▸ zöldség

zephyrus -ī, m (tuj. ζέφυρος) zefír = zahodnik, zahodni veter, zapádnik (čisto lat. favonius), veter, ki prinaša Grkom nevihto, Italcem pa lepo vreme, začetek pomladi in topljenje snega: O., Sen. ph., Plin., Gell. idr., frigora mitescunt Zephyris H., vere novo … zephyro putris se glaeba resolvit V.; pesn. = veter, sapica nasploh: nec zephyros audis spirare secundos? V.; pooseb.: Eurum ad se Zephyrumque vocat V.

Opomba: V dobrih rokopisih najdemo pisano tudi sephyrus.

zrásti (zrástem)

A) perf.

1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra

zveneti glagol
1. (zdeti se) ▸ hangzik, csengTisto, kar je mrmrala ženska, mu je zvenelo znano. ▸ Ismerősen hangzott, amit a nő mormolt.

2. (oddajati zvok) ▸ cseng, zengNekatere pesmi, ki dobro zvenijo na plošči, morda niso tako dobre v živo. ▸ A néhány lemezen jól hangzó ének élőben már talán nem is olyan jó.

zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

2. torcere, contorcere; storcere:
zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
zvijati ustnice storcere la bocca

3. pren. sconvolgere, turbare:
jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

4. pren. avere dolori, crampi:
revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

2. snodarsi, serpeggiare:
reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
zviti se v dve gubi piegarsi in due

C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

1. intrecciarsi:
zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

2. med. slogarsi:
zviti si nogo slogarsi il piede

živeti kot kralj frazem
(imeti lepo, udobno življenje) ▸ úgy él, mint egy kiskirály
Dandanes vsak povprečen človek živi kot kralj. ▸ Manapság minden átlagos ember úgy él, mint egy kiskirály.

življenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. das Leben (organsko organisches, pozemsko irdisches, nastajajoče das werdende/keimende, golo das nackte Leben)

2.
živalstvo, zoologija kopensko življenje/življenje na kopnem das Landleben
vodno življenje/življenje v vodi Wasserleben
zajedavsko življenje Schmarotzerleben, das Schmarotzen

3. (preživljanje življenja) das Leben, das Dasein, die Existenz (brezdelno/trotovsko Drohnendasein, cigansko Zigeunerleben, človeško Menschenleben, čustveno Gemütsleben, Gefühlsleben, dosedanje, prejšnje Vorleben, društveno Verbandsleben, družinsko Familienleben, duhovno Geistesleben, dvorsko Hofleben, glasbeno Musikleben, intimno Intimleben, klavrno Jammerleben, klubsko Klubleben, koncertno Konzertleben, kopensko Landleben, kulturno Kulturleben, lastno Eigenleben, ljubezensko Liebesleben, ločeno Getrenntleben, Marijino Marienleben, mizerno Elenddasein, nagonsko Triebleben, nočno Nachtleben, nomadsko Nomadenleben, Nomadendasein, Wanderleben, notranje, duševno Innenleben, parazitsko Parasitendasein, pasje Hundeleben, podeželsko Landleben, poklicno Erwerbsleben, poslovno Geschäftsleben, postopaško Gammelleben, pregrešno, razuzdano Lasterleben, Lotterleben, samostansko Klosterleben, samotarsko Eremitendasein, Einsiedlerleben, samsko Junggesellenleben, skupno Beisammenleben, spolno Geschlechtsleben, Sexualleben, šolsko Schulleben, študentsko Studentenleben, taboriščno Lagerleben, udobno Wohlleben, umetniško Künstlerexistenz, Künstlerleben, zasebno Privatleben, zemeljsko Erdenleben, gospodinje Hausfrauendasein, ljudstva Volksleben, skupnosti Gemeinschaftsleben, tjavdan In-den-Tag-hinein-Leben, v spominu Nachleben, v taboru Lagerleben)

4. (način življenja) die Lebensführung, die Lebensart, der Lebenswandel
nesolidno življenje ein lockeres Leben
sladko življenje das süße Leben/ein süßes Leben
spotikljivo/nemoralno življenje anstößige Lebensart
vsakdanje življenje tägliches Leben, das Alltagsleben

5.
življenje v dvoje die Zweisamkeit

6.
religija posmrtno življenje das Leben nach dem Tode, das zukünftige Leben, das Fortleben nach dem Tode
večno življenje das ewige Leben

7.
vse življenje sein ganzes Leben, sein Leben lang, ein Menschenleben lang, zeitlebens, lebenslang

8.
figurativno če ti je življenje drago wenn dir das Leben lieb ist
(njegovo) življenje visi na nitki (sein) Leben hängt an einem seidenen Faden

9. … življenja Lebens- (dan der Lebenstag, drevo der Lebensbaum, iskrica der Lebensfunke, knjiga das Lebensbuch, kvaliteta die Lebensqualität, leto das Lebensjahr, medalja za rešitev die Lebensrettungsmedaille, mesec der Lebensmonat, način die Lebensweise, die Lebenshaltung, die Lebensart, die Lebensführung, nastanek die Lebensentwicklung, naveličanost die Lebensmüdigkeit, nit der Lebensfaden, odnos do die Lebenseinstellung, podaljšanje/podaljševanje die Lebensverlängerung, področje der Lebensbereich, potek der Lebenslauf, der Lebensgang, poznavalec der Lebenskenner, smisel der Lebenssinn, sredina die Lebensmitte, teden življenja die Lebenswoche, trajanje die Lebenszeit, umetnost die Lebenskunst, ura die Lebensstunde, večer der Lebensabend, zaščita der Lebensschutz)
jesen življenja der Herbst des Lebens
luč življenja das Lebenslicht
oblika življenja biologija die Daseinsform
pomlad življenja der Frühling/Mai des Lebens, der Lebensfrühling
pričakovana dolgost življenja die Lebenserwartung
sladkosti življenja Süßigkeiten des Lebens
v zenitu življenja im Mittag seines Lebens
vzponi in padci življenja die Höhen und Tiefen des Lebens
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben

10. … življenja/do življenja ipd. lebens-, daseins- (naveličan lebensmüde, daseinsmüde, lebensüberdrüssig, ki rešuje življenja lebensrettend, ki se veseli življenja lebensfroh, s pozitivnim odnosom do življenja lebensbejahend, ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich, ki uničuje življenje lebenszerstörend, vreden življenja lebenswert)

11.
živalstvo, zoologija prilagojen življenju v … in … heimisch
(v vodi im Wasser heimisch)

12.
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben/leben
imeti še vse življenje pred seboj sein Leben vor sich haben
izgubiti življenje ums Leben kommen, zu Tode kommen, umkommen, (pasti) sein Leben lassen
vzeti si življenje (narediti samomor) sich das Leben nehmen
preživljati svoje življenje seine Tage verbringen, sein Leben verbringen
tvegati življenje sein Leben wagen
uživati življenje kein Freund/Kind von Traurigkeit sein
zastaviti življenje sein Leben einsetzen
živeti življenje ein Leben leben
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
žrtvovati življenje sein Leben opfern, sein Leben lassen

brez življenja leblos, planet: unbelebt

do življenja aufs Leben
pozitiven odnos do življenja die Lebensbejahung
pravica do življenja das Lebensrecht, das Recht aufs Leben
veselje do življenja die Lebensfreude, Daseinsfreude
volja do življenja der Lebenswille

med življenjem in smrtjo zwischen Leben und Tod
viseti med življenjem in smrtjo in Lebensgefahr schweben

na življenje in smrt auf Leben und Tod
boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
na življenje in telo napad: (Angriff) pravo auf Leib und Leben
nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben

po življenju nach dem Leben
sla po življenju der Lebenshunger, die Lebensgier
streči po življenju komu (jemandem) nach dem Leben trachten

pred življenjem vor dem Leben
strah pred življenjem die Lebensangst

pri življenju am Leben
pustiti pri življenju am Leben lassen

skozi življenje durch das Leben, durchs Leben
prebijati se skozi življenje sich durchs Leben schlagen

v življenje ins Leben
priklicati v življenje (ustanoviti) ins Leben rufen
v življenju im Leben
izkušen v življenju lebenserfahren, weltkundig
spreten v življenju weltgewandt
v življenju že tako nanese wie das Leben so spielt
z življenjem mit dem Leben
igra z življenjem ein Spiel mit dem Leben
plačati z življenjem mit dem Leben bezahlen, mit dem Tode bezahlen

za življenje fürs Leben
za vse življenje fürs ganze Leben, auf Lebenszeit
nesposoben/nezmožen za življenje lebensunfähig, lebensuntüchtig
nesposobnost/nezmožnost za življenje die Lebensunfähigkeit, Lebensuntüchtigkeit
nevarnost za življenje die Lebensgefahr
odločilen za življenje lebensbestimmend
odškodnina za ločeno življenje die Trennungsentschädigung
pomoč za življenje die Lebenshilfe
potrebovati za življenje zum Lebensunterhalt brauchen
prositi za življenje um sein Leben bitten
sposoben za življenje lebensfähig, lebenstüchtig
sposobnost za življenje die Lebensfähigkeit, Lebenstüchtigkeit
za vse življenje fürs ganze Leben
zveza za vse življenje der Lebensbund
ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich

za življenja zu/bei Lebzeiten
za njegovega življenja zu seinen Lebzeiten

zoper življenje in telo pravo gegen Leib und Leben