Franja

uno, una moški, ženski spol enica; eden, ena; (ne)kdo

cada uno vsakdo
uno a uno, uno por uno eden (eno) za drugim, ločeno
a uno hkrati
ir a uno skupaj delati, v soglasju biti
uno(s) con otro(s) eno z drugim računano; poprečno
uno de tantos vsakdanji, navaden; poprečen (človek)
¡una de protestas que hubo! kako so protestirali!
de una (vez) naenkrat; enkrat za vselej; takoj
de uno, en uno eden (eno) za drugim; ločeno
en uno hkrati, skupno, enoglasno
uno por uno posamič, kos za kosom
uno que otro tu in tam eden; več
uno y otro oba
uno sí y otro no vsak drugi; izmenoma
es la una (en punto) ura je (točno) ena
una no es ninguna enkrat ni nobenkrat
(todo) es uno to je čisto vseeno
lo uno... lo otro ... deloma ... deloma ...
uno y ninguno, todo es uno (nekako) roka roko umiva, v slogi je moč

unequal [aní:kwəl] pridevnik (unequally prislov)
neenak, neprimeren, nedorastel (to s.th. čemu)
nezadosten; nesorazmeren; nepravičen, nefair, pristranski; lih (število)

an unequal fight neenak boj
he is unequal to the task on ni kos nalogi

unidad ženski spol enota; edinstvenost; enotnost, soglasnost; enica; vojaška enota (oddelek)

por unidad po kosu, za kos (cena)
sin unidad neenotno
carecer de unidad biti neenoten
tener unidad enoten biti

up³ [ʌp] prislov

1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo

up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji

6.
v mestu, na univerzi, v šoli

up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

7. up to
a) (vse) do; proti, prek

up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati

8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

9.

up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do

utèći utèčēm
I.
1. uteči: uteći od roditelja; pravo reci, pa gledaj te uteci; biti kadar stići i uteći biti kos vsaki situnciji; ne uteče oka ni svjedoka nihče ni ostal živ, ki bi lahko pričal, kaj se je zgodilo
2. prekositi: on nije utekao od tebe
II. uteći se
1. zateči se: uteći se komu
2. seči v besedo: uteći se komu u riječ

váljast (-a -o) adj. cilindrico:
ekst. valjast kos rocchio

vendere

A) v. tr. (pres. vendo)

1. prodati, prodajati:
vendere al metro, a peso, a pezzo prodajati na meter, na težo, na kos
vendere a buon mercato, caro, a caro prezzo prodajati poceni, drago
vendere a prezzo di costo prodati po lastni ceni
vendere cara la pelle pren. kožo drago prodati, braniti se do zadnjega
averne da vendere imeti česa na pretek, v izobilju
aver ragione da vendere pren. imeti še kako prav

2. ekst. prodati, dati naprodaj:
vendere all'asta prodati na dražbi
saper vendere la propria merce pren. znati se uveljaviti
vendere anche la camicia pren. zapraviti vse, priti na beraško palico
PREGOVORI: vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso preg. delati račun brez krčmarja

3. trgov. prodajati, trgovati s, z:
vendere al dettaglio, al minuto trgovati na drobno
vendere all'ingrosso trgovati na debelo
vendere a credito, per contanti, a rate prodajati na up, za gotovino, na obroke

4. slabš. prodati:
venderebbe l'anima al diavolo pren. dušo bi zapisal hudiču
vendere il proprio corpo, il proprio ingegno prostituirati se, prodajati se
vendere raccomandazioni priskrbeti, dajati (za denar) priporočila
vendere la patria izdati domovino

5. šport prodati, odstopiti (igralca v profesionalnem nogometu)

6. pren.
vendere per buono kaj lažno prikazovati
vendere ciance, frottole prazne klatiti
vendere fumo bahati se, širokoustiti se
vendere parole na veliko obljubljati
questa non me la vendi tega mi pa ne boš natvezel

B) ➞ vendersi v. rifl. (pres. mi vendo)

1. prodajati se; prostituirati se

2. izdajati se za

vȍden -a -o, dol. vòdenī -ā -ō
1. vodén: -o vino; -e oči
2. vôden, vôdni: -i pritisak; -a biljka, zmija, boja; -e cijevi, naprave
3. za vodo: -a čaša
4. -a bolest med. vodenica; -e boginje med. norice; -a glava med. vodena glava; -i moljci zool. mladoletnice, Trichoptera; -a buha zool. povodna bolha; -a drezga bot. širokolistna koščica, Sium latifolium; -a kuga bot. vodna kuga, Elodea; -a paprat bot. Venerini lasci, Adiantum capillus-veneris; -a nedjelja beli teden; -i kos zool. povodni kos, Cinclus cinclus; -i orah bot. vodni orešek, Trapa natans; -i plin vodni plin; -a turbina vodna turbina; -i tetrljan bot. močvirski čišljak, Stachys palustris; -i znak vodni znak; -o staklo vodno steklo

vzidana omara stalna zveza
(kos pohištva) ▸ beépített szekrény

wachsen² (wuchs, gewachsen) rasti; (groß werden) zrasti; Mathematik, figurativ naraščati; gewachsen naraven, skladno nastal; gewachsen sein einer Sache, jemandem biti kos (čemu/komu)

Weg, der, (-/e/s, -e) pot; kleiner: potka; letzter Weg zadnja pot; der einzig gangbare Weg figurativ edina možna pot; Weg allen/alles Fleisches pot vsega živega; ein gutes Stück Weg lep kos poti; den Weg ebnen figurativ utirati pot; den Weg verbauen zapreti pot (sich si) ; seines Weges gehen iti svojo pot; seinen Weg finden utreti si pot; Wege, pl , figurativ pota; krumme Wege kriva pota; eigene Wege gehen hoditi lastna pota; viele Wege führen nach Rom vsaka stezica popelje te v Rim; wo ein Wille ist, ist auch ein Weg če se hoče, se more;
auf: auf halbem Wege na pol poti; auf schnellstem Wege kar najhitreje; auf dem besten Wege sein biti na najboljši poti; auf dem Wege der Besserung sein izboljševati se; auf den Weg bringen spraviti na pot; auf den Weg geben dati na pot, dati za popotnico;
aus: aus dem Weg räumen odstranjevati (s poti); aus dem Weg gehen jemandem ogibati se, komu, iti (komu) s poti;
in: im Wege v napoto; im Wege stehen/sein biti napoti; in den Weg laufen prečkati pot; sich jemandem in den Weg stellen zapreti komu pot; in den Weg legen Steine: metati polena pod noge; in den Weg treten zapreti pot; in die Wege leiten dati pobudo za, začeti (kaj), sprožiti (kaj);
über: über den Weg laufen prečkati pot; nicht über den Weg trauen ne zaupati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega; zu Wege bringen uspeti napraviti, zmoči

za pour; de; à; par; derrière, après; pendant, durant ; (v prid česa) en faveur de ; (v zameno) en échange de ; (kar se tiče) quant à

za božjo voljo pour l'amour de Dieu
dan za dnem jour après jour, chaque jour, tous les jours
leto za letom année après année, chaque année, tous les ans
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
za to ceno pour (ali à) ce prix
za mene (tebe, njega, njo) pour moi (toi, lui, elle)
za domovino pour la patrie
za in proti le pour et le contre
za svoj del pour ma part
za svojo osebo quant à moi, en ce qui me concerne
to govori zate cela parle en ta faveur
je za štiri il mange comme quatre
delati za denar travailler pour de l'argent
kupiti kaj za deset frankov acheter quelque chose (pour) dix francs
to je stvar zase c'est une chose à part, c'est une autre affaire
po dvajset frankov za kos à vingt francs par pièce (ali la pièce)
pismo za pismom pisati écrire lettre sur lettre
za hišo derrière la maison
za menoj (po vrsti, časovno) après moi
za Gudvika XIV. du vivant de Louis XIV
za mojih staršev durant la vie (ali du vivant) de mcs parents
izvoliti koga za predsednika élire quelqu'un président
kričati za kom crier après quelqu'un
zgrabiti, povleči koga za lase tirer quelqu'un par les cheveux
za lase privelečen (figurativno) tiré par les cheveux
za roko prijeti prendre par la main
za mizo sesti s'asseoir à la table, se mettre à table

za para; por; a

za danes para hoy
dan za dnem día por día
korak za korakom paso a paso
beseda za besedo palabra por palabra
(v zameno) za a cambio de
knjiga za tebe un libro para ti
sredstvo za glavobol un remedio para (ali contra) el dolor de cabeza
nisem (razpoložen) za šale no estoy para bromas
jaz za svoj del ... por mi parte
jaz za svojo osebo por lo que a mí toca; en cuanto a mí; en lo que a mí respecta (ali concierne)
to je stvar zase esto es cosa aparte
za to ceno (po tej ceni) a ese precio, por ese precio
po 10 peset za kos a diez pesetas por pieza
za koga me (pa) imate? ¿por quién me toma usted?
za primer, da ... (para el) caso de que (subj); por si (ali acaso) (subj)
glasovati za koga votar por alg
vse govori za nas todo habla en nuestro favor
sesti za mizo sentarse a la mesa
prijeti za roko coger (ali tomar) de la mano
smatram za nespametno lo considero desarcetado
zanimam se za ... tengo interés por...
zgrabiti za lase koga coger de (ali por) los cabellos a alg
za in proti el pro y el contra
za domovino por la patria

zahtev|a [é] ženski spol (-e …)

1. po čem: die Forderung (glavna Hauptforderung, minimalna Minimalforderung, Mindestforderung, glede cene/cen Preisforderung, glede mezde Lohnforderung, po odstopu Rücktrittsforderung, po vračilu Rückforderung); (terjatev) die Forderung

2. (poziv) die Aufforderung, das Ersuchen; formalna: der Antrag

3. (pričakovanje, aspiracija) der Anspruch (imeti velike zahteve do sodelavcev hohe Ansprüche an seine Mitarbeiter stellen; zmanjšati zahteve seine Ansprüche herabsetzen)
ozemeljska zahteva Gebietsanspruch
neupravičena/nemogoča zahteva (pričakovanje) die Zumutung

4. (merilo) po predpisih, pri izpitu ipd.: die Anforderung (izpolnjevati vse zahteve allen Anforderungen genügen/gerecht sein, ne biti kos zahtevam den Anforderungen nicht gewachsen sein)
izpitna zahteva Prüfungsanforderung
(pogoj) pri izdaji dovoljenj ipd.: die Auflage, die Bedingung

5. (neogibni pogoj) das Erfordernis
zahteva trenutka ein Gebot/Gesetz der Stunde
|
zniževati/znižati zahteve Abstriche machen
zavrnitev zahteve po pravni odločitvi pravo die Rechtsverweigerung

zahtéva demand; claim; request; (pretirana) exaction; requirement; postulation; pretension (po to)

na zahtévo on request, on demand
na splošno zahtévo by request
utemeljena zahtéva a just claim
zahtéva za plačilo demand for payment
kakšne so vaše zahtéve? what are your demands?
biti kos vsem zahtévam to be up to all demands
napraviti kaj na zahtévo to do something at the demand (of)
umakniti svoje zahtéve to withdraw one's claims
ugoditi, ustreči zahtévam to comply with the requirements
da ustrežemo zahtévam naših odjemalcev to meet our customers' requirements
popustiti v svojih zahtévah to moderate (ali to abate) one's demands

zlomíti to break; to fracture; to snap; (ud) to break

zlomíti na dvoje to break in two
zlomíti kos krede na dvoje to snap a piece of chalk in two
zlomíti odpor to overcome (ali to crush) resistance
zlomíti komu vrat to break someone's neck
zlomíti si vrat to break one's neck
zlomil si je nogo (roko) he broke his leg (his arm)
zlomíti se to break, to fracture
zlomíti upor, vstajo to break a rebellion
to mi je zlomilo srcé it broke my heart
veja se je zlomila the branch broke
val se je zlomil ob bregu the wave broke on the shore

zmléti (zméljem) perf. ➞ mleti

1. macinare, tritare:
zmleti koruzo, pšenico macinare il granturco, il grano

2. pren. (streti, zdrobiti) stritolare, schiacciare

3. pren. (uničiti, porušiti) schiacciare, polverizzare; distruggere:
zmleti sovražnika schiacciare il nemico
zmleti velik kos kruha sgranocchiare un tozzo di pane
pren. če ga dobim v roke, ga bom zmlel se mi viene fra le mani, lo faccio a pezzi
pren. zmleti koga v sončni prah ridurre in polvere, annientare qcn.

zoquete moški spol trska; ljudsko tepec

zoquete de pan kos kruha
un Juan Zoquete neotesanec, teslo

zurechtkommen^* priti ob pravem času; zurechtkommen mit znati ravnati z; figurativ (gewachsen sein) biti kos

zuwege: zuwege bringen uspeti napraviti, zmoči; zuwege kommen mit biti kos (čemu); zuwege sein figurativ biti v dobri koži