Franja

ni-hil, skrč. in v večini primerov le pesn. (nikdar pri Ci.) nīl, n indecl. (skrajšano iz *ne-hīlom, ne-hīlum „niti vlakence“, „niti dlaka“, prim. hīlum in nihilum, nīlum) le nom. in acc.

1. subst. (gen., dat. in abl. se nadomeščajo z nullius rei, nulli rei, nullā re) nič: nihil agebant Ci., de re publica nihil loquebantur Ci. ep., si nihil esse durius C., nil intra est olea, nil extra est in nuce duri H., hoc ridere meum, tam nil, nullā tibi vendo Iliade Pers.; v primerih, ki se nanašajo na osebo: victor, quo nihil erat moderatius Ci., vir nihil minus quam ad bella natus L. epit. za nič manj kot za vojne = najmanj za vojne, nihil ad pedestrem pugnam tam ignavum (sc. quam Sarmatae) T.; z gen. qualitatis kakega subst. ali posameznega adj. ali pron. n. druge deklinacije: nihil rerum humanarum Ci. nič na zemlji, nič na svetu, n. doli, n. periculi N. nikakršna zvijača (prevara), nikakršna nevarnost, n. agri C. nič zemljišča, nič zemljiške lastnine, n. vini reliquarumque rerum inferre C. niti vina niti drugih potratnih stvari, n. novi, n. mali Ci. ep., n. veri, n. sancti L. nič (nobenega) čuta niti za resnico niti za pravico, n. sui C. nič svojega posestva (lastnine), nihil reliqui facere, quod … V. ali nihil sibi reliqui facere N. ničesar ne opustiti (opuščati), ničesar ne zamuditi (zamujati) = storiti vse, kar je mogoče, mihi n. est reliqui C. nič drugega mi ni preostalo; z atrib. adj. tretje, pa tudi druge deklinacije (v sl. stopi subst. adj. v gen.): nihil forte Ci., atque divinus animus mortale nihil habuit Ci., n. honestum Ci., inter bellum et pacem n. medium est Ci.; z ex: quosdam ex debito aliquantum, quosdam nihil reposuisse Plin. iun.; litota: haud nihil Ter. ali non nihil Ci. ep. nekaj, nekoliko; z gen.: non nihil temporis tribuit litteris N.; toda nihil (nīl) non = vse mogoče, vse (brez izjeme): nihil mali non inest Ci., sed tamen Antonius in verbis et eligendis, neque id ipsum tam leporis causa quam ponderis, et conlocandis et comprensione devinciendis nihil non ad rationem et tamquam ad artem dirigebat Ci., nihil enim eum (sc. Alcibiadem) non efficere posse ducebat N. da ni nič, česar ne bi mogel dognati = da mu ne more nič spodleteti, da more vse dognati, nil Claudiae non perficiunt manus H. Posebne zveze in govorni obrati:
a) nihil (nīl) agere ne opraviti ničesar: Pr., Vell., Lucan., quae omnia si … in patronum suum voluerit conferre, nihil egerit Ci., misere cupis abire: iamdum video; sed nil agis H.
b) nīl mihi est cum aliquo nič nimam opraviti s kom, ne pečam (ne ukvarjam) se s kom: postremo tecum nil rei nobis … est Ter., nil mihi vobiscum est O.
c) nihil (nīl) nisī ali nihil praeter ali nihil praeterquam nič razen = le, samo, zgolj: nil nisi sapientia es Ter., nihil tibi deest praeter voluntatem Ci. ep., illa quidem nocte nihil praeterquam vigilatum est in urbe L., nihil praeterquam de vita cogitare Auct. b. Alx.; nihil aliud nisī ali nihil aliud quam (= gr. οὐδὲν ἄλλ' ἤ) nič drugega kot (razen) = le, samo, zgolj: amare autem nihil est aliud nisi eum ipsum diligere, quem omnes Ci., est autem virtus nihil aliud quam in se perfecta … natura Ci., mox nihil aliud quam vectabatur et deambulabat Suet.; si nihil aliud ko bi tudi ne bilo ničesar drugega: L.
d) aut nihil aut paulō (= gr. ὀλίγον ἢ οὐδέν) nič ali malo: aut nihil aut paulo cui tum concedere digna Cat.
e) nihil … quīn ali nihil … quōminus (quō minus): nihil agis, quin ego audiam Ci. da bi jaz ne slišal, izvedel, nihil praetermisi … quin Pompeium a Caesaris coniunctione avocarem Ci. da bi Pompeja odvrnil od povezovanja s Cezarjem, nihil ne ego quidem moror, quo minus decemviratu abeam L., nihil facere oportet, quo minus quidquid est puris excedat Cels. treba je storiti vse, da …
f) nihil nimis (= gr. οὐδὲν ἄγαν) ničesar preveč = drži se mere! bodi zmeren!: Ter.
g) nihil est cūr (quod, quam ob rem, ut) ni vzroka, (zakaj) da bi, nimam (nimaš itd.) česa (zakaj) z inf.: nihil est cur advenientibus te offerre gestias Ci. ep., nihil est quod adventum nostrum extimescas Ci. ep., nihil excogitem, quam ob rem Oppianicum damnari necesse sit Ci., nihil fuit in Catulis, ut eos exquisito iudicio putares uti litterarum Ci.
h) nihil (nīl) ad me attinet (to) se mene nič ne tiče, (to) mene ne zadeva, (to) me nič ne briga: quod antehac fecit, nil ad me attinet Ter.; tako tudi: hoc nihil ad me pertinet (to) me nič ne briga, (to) nič ne vpliva name, nihil ad rem pertinet Ci. to ne spada (gre, sodi) sem; tudi elipt.: nihil ad te! Ter., nihil ad nos Ci., nihil ad rem Ci.; toda nihil ad aliquem včasih = nič nasproti komu, nič v primerjavi s kom: Ci.
i) nihil (nīl) esse biti toliko kot nič, biti nič(la), nič ne veljati, nič ne (pre)moči, ničev (neznaten, nepomemben, brez pomena) biti: Sen. ph., et ego nil esse scibam Ter., nec nil est nec omnia haec sunt Ter. sicer je nekaj na tem, ne pa vse, nil est = α) proč je, tega je konec, to je pri koncu (kraju), to je bilo (in ni več): Ter. β) ne gre, nič ne pomaga, s tem ni nič, zastonj (nekoristno, brez koristi) je: at nil est ignotum ad illum mittere: operam luseris Pl., nil est: nam eapse[t] ultro, ut factu[m]s[t], fecit omnem rem palam Pl., dic aliquid dignum promissis! Incipe! Nil est H. nič ne pomaga, nihil es Ci. toliko si kot nič, nič ne premoreš, nihil hominis est Ci. ničesar ni na njem, on (ta človek) pa nič, aliquem nihil putare Ci. koga za nič (za malo) šteti, malo čislati, nič ne čislati koga, nihil dicunt Ci. nič(esar) pravega (dostojnega, stalnega).
k) nihil minus nič manj, nikakor ne: cadit ergo in virum bonum mentiri, fallere? nihil minus Ci., sic existimatis eos [h]ic sagatos bracatosque versari animo[s] demisso atque humili, ut solent ii, qui adfecti iniuriis ad opem iudicum supplices inferioresque confugiunt? nihil vero minus Ci.; nihil (nīl) sānē čisto nič, prav nič: nihil sane esset Ci. ep., senatus nihil sane intentus S., dixit adhuc aliquid? „Nil sane.“ H.

2. adj., toda le v zvezi nihil quidquam (quīcquam) Ci. ali nihil ūnum L. čisto nič, prav nič; tudi nihil negotium (nam. nullum negotium): Symm.

3. (kot acc.) adv.; iz obj. rabe, kot jo najdemo npr. v reklu nihil alicui indulgere H., se je razvila navidezno adv. raba, kjer pomeni nihil (nīl)
a) skoraj toliko kot poudarjen nōn = v ničemer, prav nič, kratko malo ne, nikakor ne: illi, ubi nil opust (= opus est), ibi verentur T., nihil opus est Ci. ali nil opus est Lucr. ali nihil necesse est H., nihil cedimus Graeciae Ci., Catilinam nihil metuo Ci., nihil magnopere ad patrum causam inclinati L., ea species nihil terruit equos L., nil pictis timidus navita puppibus fidit H.; tako tudi: nōn nihil Ci. nekaj, nekako.
b) = iz nobenega vzroka: cur ista quaeris? nihil sane, nisi ne nimis diligenter inquiras in ea, quae … Ci., nihil aliud quam L. iz nobenega drugega vzroka kot …
c) = za nič, zastonj, brezuspešno: hercle, hanc quidem nil tu amassis Pl.

Opomba: Pl. in O. merita tudi nĭhīl.

nikotin samostalnik
1. (snov) ▸ nikotinTobak vsebuje nikotin, ki ima poživljajoč učinek in lahko kadilca zasvoji. ▸ A dohány nikotint tartalmaz, melynek élénkítő hatása van és függővé teheti a dohányzót.

2. neformalno (cigarete) ▸ nikotinVse več je takih, ki zahtevajo, da njihove sobe ne smrdijo po nikotinu. ▸ Egyre többen vannak, akik igénylik, hogy a szobák ne bűzölögjenek a nikotintól.
Stanovanje, kjer je mnogo kadilcev, ima vonj po nikotinu. ▸ A lakásnak, ahol sok a dohányos, nikotinszaga van.

nóč (-í) f

1. notte; nottata:
noč se dela si fa notte
noč lega, pada, se spušča annotta
prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
v varstvu noči col favore delle tenebre
biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
pod noč a notte
prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
lahko noč! buona notte!

2. pren. notte:
noč srednjega veka la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati noč in dan lavorare giorno e notte
imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
evf. hčere, prijateljice noči prostitute
geogr. bele noči notti bianche
božična, sveta noč notte di Natale
bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
kresna noč solstizio d'estate
polarna noč notte polare
poročna noč notte nuziale
hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
rel. velika noč Pasqua
pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
PREGOVORI:
noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno

nōdus -ī, m

1. vozel: conectere nodum Ci. poet., conexis nodis O., nexa bracchia nodis O., nodosque manu diducit O., necte tribus nodis ternos colores V., nodos … rupit V., manibus tendit divellere nodos V., artissimo nodo vinciri (naspr. levi nodo contineri) Plin., n. Herculis Plin., Macr. ali n. Herculaneus Sen. ph. težko razvezljiv vozel, ki ga je menda iznašel Herkul, n. Gordius Amm. (gl. Gordium); occ.: saeva sedens super arma et centum vinctus aenis pos tergum nodis fremet horridus ore cruento V. s sto sponami, s sto okovi, n. leti V. zanka (za obešanje), Cacum … corripit in nodum complexus V. oklenil se ga je z rokami in ga tako zavezal kakor z vozlom, segnesque nodum solvere Gratiae H. zaplet.

2. meton. kar se zveže v vozel, zavozla
a) pass: venatrix dederatque comam diffundere ventis, nuda genu nodoque sinus collecta fluentis V., n. anni Lucr. ravnikov (ekvatorjev) pas.
b) lasnica rim. dam, zvitek, svitek, svaljek, žmula (las): sic erat ornatis Laudamia comis; exiguum summa nodum sibi fronte relinqui, ut pateant aures O.; kot germanska noša: insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T., quae crine vicit Baetici gregis vellus Rhenique nodos Mart.
c) vez, trak: impulsa levi torquetur lancea nodo Sil.

3. metaf.
a) kolence (na človeškem in živalskem telesu), člen, sklep: (sc. alces) crura sine nodis articulisque habent C., nodosque corporum, qui vocantur articuli … ligantes Plin., articulorum nodis iungi Plin.
b) n. linguae podjezična vez: nodum linguae rumpere Gell., nodos linguae solvere Iust.
c) α) grča, hrga v lesu in pri rastlinah: Vitr., Cels., Col., Plin., Cl., stipes gravidus nodis V., baculum sine nodo aduncum tenens L.; od tod pesn. Herkulov grčavi kij, Herkulova grčasta gorjača: „Hic nodus“, inquit, „nulla quem cepit manus, me cum per ignes flagret“ Sen. tr.; preg.: in scirpo nodum quaerere v situ (sc. ki nima grč) iskati grče = najti težave tam, kjer jih ni: Fest., in scirpo nodum quaeris Pl., nodum in scirpo quaeris Ter., quaerunt in scirpo, soliti quod dicere, nodum Enn. ap. Fest. β) (drevesno) oko, popek: angustus in ipso fit nodo sinus V.
d) α) trdnina = trdi del česa: ignis … exsolvit glaciem nodosque relaxat Lucr., esse nodum quendam materiae Plin., baroptenus sive baripe, nigra sanguineis et albis nodis, adalligata proicitur veluti portentosa Plin. β) zatrd(l)ina na človeškem telesu = oteklina, grča, hrga: articulorum nodi, nervorum nodi Plin.
e) kot astr. t. t. Vozel, zvezda v ozvezdju Rib: Ci. (Arat.).

4. pren.
a) vez, zveza, povezava: amabilissimus nodus amicitiae Ci., his igitur versibus quasi nodi apparent continuationis, quos in ambitu coniungimus Ci. vozlišča, nodo quodam violentae necessitatis astrictus Amm.; occ. spona, vez, zanka, obveza, dolžnost: religionum animum nodis exsolvere Lucr., Veneris perrumpere nodos Lucr., imposuit nodos cui Venus ipsa suos O., plures imponere nodos O. več zaveznih priseg.
b) vozel (prim. sl. reklo: „reč ima vozel“) = spotikljáj (spotíkljaj), zadržek, zapreka, ovira, težava, napaka, zaplet: Prud., incidere in difficilem nodum Ci. ep. težko nalogo (rešitev težke naloge) imeti pred sabo, dum hic nodus expediatur Ci. ep. dokler ni ta vozel razpleten = dokler ni ta težava (raz)rešena (odstranjena), maximus in re publica nodus, inopia rei pecuniariae Ci. ep., exsolvere nodum huius erroris L. rešiti (po negotovosti zapleteni) vozel = narediti konec negotovosti, iuris nodos et legum aenigmata solvere Iuv.; meton. (o osebah): primus Abantem … interimit, pugnae nodumque moramque V. oviralca in zavlačevalca bitke (= zmage), nodus et mora publicae securitatis Fl.; occ. dramatični zaplet: nec deus intersit, nisi dignus vindice nodus inciderit H.

Nōnius 3 Nónij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Nonius Sufēnās Mark Nonij Sufenat, pompejevec, tr. pl. l. 56: Ci. ep.

2. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Cezarjev podpoveljnik (legat) v Afriki in Hispaniji: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp.

3. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Avgustov prijatelj, poročen s sestro Kvintilija Vara, obtožen zastrupljanja, a spoznan za nedolžnega; menda konzul l. 6 po Kr. (nam. Aruntija): Plin., Suet. (ki ga imenuje Nonius Asprenas in Asprenas Nonius).

4. C. Nonius Asprenas Gaj Nonij Asprenat, sin prejšnjega; pod poveljstvom svojega ujca Kvintilija Vara se je udeležil bitke v Tevtoburškem lesu (gozdu), kjer se je srečno rešil, pozneje (l. 14 po Kr.) pa je bil upravitelj v Afriki: T.

5. Nonius Marcellus Nonij Marcel, rim. slovničar ob koncu 3. stoletja po Kr.; njegovo delo Compendiosa doctrina per litteras se nam je ohranilo, čeprav precej okrnjeno.

Nōra -ōrum, n (τὰ Νῶρα) Nóra (Nóre)

1. gorska trdnjava v Kapadokiji ob vznožju gorovja Tavros: N.

2. mesto ob južni obali Sardinije (kjer stoji danes Torre Forcadizo); od tod adj. Nōrēnsis -e nórski, iz Nóre (Nór), kot subst. Nōrēnsis -is, m Nórec: Bostarem igitur quendam dixit Norensem fugientem e Sardinia Scauri adventum Ci.; subst. pl. Nōrēnsēs -ium, m Nórci, preb. Nore (Nor): Plin.

3. mesto v Indiji: Cu. (8, 11, 1; po nekaterih izdajah Hora).

novinarsko središče stalna zveza
1. (prostor namenjen novinarjem) ▸ sajtóközpont, médiaközpont
Pep Guardiola je bil v središču pozornosti v premajhnem novinarskem središču, kjer so namestili dodatne stole. ▸ A túl kicsinek bizonyult sajtóközpontban, ahova pótszékeket helyeztek el, Pep Guardiola volt a figyelem középpontjában.

2. (spletno mesto z informacijami za medije) ▸ sajtóközpont
Pripravili smo tudi številna sporočila za javnost, v katerih smo predstavili naše pripombe (vse je objavljeno v novinarskem središču na spletni strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije). ▸ Számos sajtóközleményt is készítettünk észrevételeinkről (mindegyiket a Szlovén Ipari és Vállalkozói Kamara honlapján található sajtóközpontban tettük közzé).

nucētum -ī, n (nux) kraj, kjer ras(t)ejo orehi, orešje: Stat., Tert.

Nȳsa (Nyssa) -ae, f (Νῦσα) Nísa, Níza

I.

1. mesto v Kariji ob Mesopisu: Plin.; njegovi preb. Nysaeī -ōrum, m Nisájci (Nizájci), Nižáni: Ci. ep.

2. mesto v Palestini, pozneje Scythopolis (zdaj El-Baisan): Plin.

3. mesto in gora v Indiji, kjer je bil vzgajan Bakh: Hyg., Mel., Plin., Iust., qui (sc. Dyonisius) Nysan dicitur condidisse Ci., inde … ad Nysam urbem pervenit Cu., Liber, agens celso Nysae de vertice tigrīs V. Od tod adj.
a) Nysaeus 3 (Νυσαῖος) níški, nisájski: Hydaspes Lucan.; pesn. = bákhovski, Bákhov: chori Pr., thyrsus Sen. tr., Nysaeo palmite Sil., Nysaea cacumina Gauri Sil. z vinom bogati; subst. kot nom. propr. Nȳsaeus (v rokopisih Nisaeus) -ī, m Nisáj, Dionov nečak: N.
b) Nȳsēis -idis, f (Νυσής) ali Nȳsias -adis, f (Νυσιάς) Nisájka, Nižánka, adj. níška: nymphae Nyseides O., Hyg., Nysiadas nymphas … hanc frondem cunis opposuisse ferunt O. (o nimfah, ki so vzgajale Bakha).
c) Nȳsēius 3 (Νυσήιος) níški, nisájski, bákhovski: iuga Nyseia Lucan.
d) Nȳsiacus 3 (Νυσιακός) níški, nisájski, bákhovski: flores M.
e) Nysius 3 (Νύσιος) níški, nisájski: hedera Nysia Plin., Liber Arn.; subst. Nȳsius -iī, m Nisájec, Nižán, Bakhov vzdevek: Ci. = Nyse͡us -eī in -eos, m (Νυσεύς): O. Subst.
a) Nȳsi-gena -ae, m (Nȳsa in genere = gīgnere) v Nisi rojen, níški (nisájski) rojenec: Sileni Cat.
b) Nȳsion (nȳsion) -iī, n (Νύσιον) bot. bršljan: Ap. h.
c) Nȳsus -ī, m Nísos, Bakhov vzgojitelj: Hyg. —

II. žensko ime

1. hči bitinijskega kralja Nikomeda: Suet.

2. Bakhova vzgojiteljica: Hyg., Plin., Suet.

obala samostalnik
(pas zemlje ob vodi) ▸ part, tengerpartPoškodovana ladja je nasedla na obali in tam uničena dočakala konec vojne. ▸ A sérült hajó megfeneklett a parton, és tönkrement állapotban várt ott, amíg a háború véget ért.Na srečo sta priplavala do obale, kjer so jima pomagali občani, ki so videli nesrečo. ▸ Szerencsére kiúsztak a partra, ahol a baleset szemtanúi segítettek nekik.

občutljív (-a -o) adj.

1. sensibile:
občutljiv za mraz sensibile al freddo, freddoloso
občutljiv za toploto termosensibile
likovno občutljiv človek individuo con sensibilità artistica
med. občutljiv za bolečino dolorifico
med. občutljiv za spremembo vremena meteoropatico

2. sensibile, suscettibile, impressionabile

3. občutljiv za sensibile a:
vitamini so občutljivi za kemične vplive le vitamine sono sensibili agli influssi chimici

4. delicato:
raniti koga, kjer je najbolj občutljiv ferire, colpire uno nel suo punto debole
občutljiva tema tema delicato, scottante

obèšumiti -īm posekati gozd: obešumljene planine gore brez gozdov, gore, kjer so posekani, uničeni gozdovi

ob-līquus ali ob-līcus 3, adv. -ē (prim. līmen, līmes, līcium, līmus 3)

1. poševen, na (v) stran, postrani obrnjen, poševno postavljen (ležeč, stoječ), stranski: motus corporis pronus, obliquus, supinus Ci., flumen obliquum Cu. stranski tok, o. ordines C., iter C. prečnica, bližnjica, lux O. postrani padajoča, obliquo dente timendus aper O. postrani ravsajoč (prim. verres obliquum meditans ictum H.), o. crura Plin., obliquam facere imaginem Plin. od strani, stransko podobo, podobo v profilu, homines obliqui stant Ci. postrani, ne v ravni črti z nami, recte aut oblique Ci., nihilo setius sublicae et ad inferiorem partem fluminis oblique agebantur C. so se poševno zabijali, oblique ferri Ci., obliqui colles L. kjer je treba hoditi poševno, o. fulmina Sen. ph. navzkriž (križem) švigajoči, oculi O., H. škileče, škilaste, postrani gledajoče, brljave = škilasta, postrani gledajoča, grdogleda zavist; adv.: ex obliquo Plin., Sen. ph. ali ab obliquo O. od strani, in obliquum L., O., Plin. ali per obliquum H. poševno, postrani, ne naravnost; obliquum (postrani) intuens et torvum Amm.

2. metaf.
a) stranski (o sorodstvu): sanguis Lucan. stranski rod, stransko sorodstvo, genus Stat. ne od matere, ampak od priležnice.
b) prikrit, olepšan, ocvetličen, dvoumen (o govoru): insectatio temporum T., orationes Suet., verba Amm., oblique per litteras patres castigat T., oblique admonere Gell.
c) kot gram. t.t. odvisen (sklon, govor): casus obliqui Varr., Q., allocutio Q.
d) postrani gledajoč, grdogled = zavisten, nevoščljiv: Cato adversus potentes semper obliquus Fl., o. invidia V.; prim.: oculos obliquo aspicere O.

obljubiti si večno ljubezen frazem
(poročiti se) ▸ örök szerelmet ígérnek egymásnak
Ta prelepi otok je tudi kraj, kjer si številni pari obljubijo večno ljubezen. ▸ Ezen a gyönyörű szigeten sok pár ígér egymásnak örök szerelmet.

oborožene sile stalna zveza
(vojska) ▸ fegyveres erők
Bojišče je prostor, kjer se odvija vojaški spopad med oboroženimi silami dveh ali več sovražnih držav. ▸ A csatatér az a terület, ahol két vagy több ellenséges ország fegyveres erői megütköznek egymással.

òcjedit -a -o (ijek.), òcedit -a -o (ek.) strm: -a zemlja strma reber, kjer se zemlja kmalu ocedi; -ōst ž strmina

odstaviti glagol
1. (umakniti s štedilnika) ▸ levesz, félreveszKo zavre, posodo odstavimo z ognja in juho naložimo na krožnike. ▸ Amikor felforrt, levesszük a tűzről az edényt, és a levest kimerjük a tányérba.
2. (odstraniti s položaja) ▸ levált, menesztZa nova šoka so poskrbeli v Triglavu in Muri, kjer so odstavili trenerja. ▸ Meglepetést okoztak a Triglavnál és a Muránál, ahol menesztették az edzőket.
3. (prenehati dojiti) ▸ abbahagyja a szoptatást, elválasztPo sedmih tednih mati prerijskega psa odstavi mladiče, ki se zatečejo na obrobje mesta. ▸ Hét hét eltelte után az anyaprérikutya elválasztja magától a kölykeit, amelyek a város szélén találnak menedéket.

officīna -ae, f (iz *opi-ficīna; prim. opifex)

1. delavnica, izdelovalnica, tovarna; s subjektnim gen.: Cyclopum H., textorum, fabrorum Sen. ph.; z objektnim gen.: L., Plin., Suet., Hier. idr., armorum N., C., Ci.; occ. o. cohortālis, pa tudi samo officina kokošji dvor, kokošnjak, kjer kokoši ležejo jajca in valijo: Col.; pren. delavnica, „vzrejališče“, dom, vir, središče ipd.: Pl., pulmo spirandi officina Plin., Isocratis domus quasi ludus quidam et officina dicendi Ci., philosophi … quasi officinas instruxerunt sapientiae Ci., o. nequitiae, eloquentiae, rhetoris Ci., corruptelarum L., falsi testes, falsa signa testimoniaque et indicia ex eādem officinā exibant L.

2. izdelovanje, izdelava, tvorba, oblikovanje: in magnis corporibus … facilis officina sequaci materiā fuit Plin.

ogenj¹ [ô] moški spol (ognja …) das Feuer
bengalski ogenj bengalisches Feuer
Elijev ogenj Eliasfeuer, Elmsfeuer
opozorilni ogenj das Notfeuer
peklenski ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer
taborni ogenj Lagerfeuer
umetelni ogenj Kunstfeuer
bog ognja der Feuergott
častilec ognja der Feueranbeter
čaščenje ognja die Feueranbetung
požiralec ognja der Feuerschlucker
soj ognja der Feuerschein
narediti/zakuriti ogenj Feuer machen
podtakniti ogenj Feuer legen
netenje ognja das Feuerbohren
figurativno bljuvati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
med dvema ognjema im Kreuzfeuer, šport igra: der Völkerball
na ogenj auf das Feuer
nalagati na ogenj auflegen, nachlegen
prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
proti ognju:
zaščita proti ognju der Feuerschutz
v ogenj:
vreči v ogenj ins Feuer werfen
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand für jemanden/ (etwas) ins Feuer legen
v ognju:
biti v ognju (goreti) in Flammen stehen
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben
tehnika obstojen v ognju feuerbeständig
obstojnost v ognju die Feuerbeständigkeit
odporen proti ognju feuersicher
odpornost proti ognju die Feuerwiderstand, die Feuersicherheit
pocinkan v ognju feuerverzinkt
pocinkati v ognju feuerverzinken
smrt v ognju der Feuertod
umreti v ognju den Flammentod sterben
zlatenje v ognju die Feuervergoldung
zlatiti v ognju feuervergolden
za ogenj:
posoda za ogenj das Feuerbecken
z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen (tudi figurativno)
igra z ognjem ein Spiel mit dem Feuer
tehnika, gradbeništvo, arhitektura peskati z ognjem flammstrahlen

ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat

pri ógnju at the fire
óg! vojska fire!
z ógnjem in mečem with fire and sword
bengalični ógenj Bengal lights pl
med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
v ógnju (v plamenih) ablaze
pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
križni ógenj vojska cross fire
umetni ógenj (display of) fireworks pl
varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
nepretrgan ógenj vojska sustained fire
uničevalen ógenj withering fire
metalec ógnja vojska flamethrower
osvetljen od ógnja firelit
ustavitev ógnja vojska cessation of fire
oboževalec ógnja fire worshipper
bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
óg slabo gori the fire is going out
koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
ógenj je izbruhnil a fire broke out
kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
podpihati ógenj to fan the flame
ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
izkresati ógenj to strike fire
pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
še naložiti na ógenj to replenish the fire
kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
ustaviti ógenj vojska to cease fire
ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
vzdrževati ógenj to keep the fire going
vzeti pod ógenj vojska to fire at
zajeziti ógenj to bank up the fire
zavarovati proti ógnju to insure against fire