úlica (-e) f
1. via, strada, vicolo:
prečkati ulico tagliare la strada
razsvetliti ulice illuminare le strade
asfaltirana, makadamska, tlakovana ulica strada asfaltata, selciata, lastricata
glavna, stranska ulica via principale, secondaria
enosmerna ulica strada a senso unico
stanovati na Tržaški ulici 5 stare, abitare in via Trieste, 5
trgovska ulica via commerciale
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
2. ekst. strada; piazza:
jezik, nasilje ulice linguaggio, violenza della strada
otroka je vzgajala ulica il ragazzo è cresciuto, si è formato sulla strada
študenti so šli na ulice gli studenti sono scesi in piazza
mladi veliko časa preživijo na ulici i giovani passano molto tempo fuori, per strada
Zadetki iskanja
- uméten (-tna -o) adj.
1. artificiale; posticcio, finto:
naravna in umetna vlakna fibre naturali e artificiali (sintetiche, tecnofibre)
umetna svila seta artificiale
umetno usnje pelle finta, similpelle
umetna brada barba posticcia
2. artistico:
umetna obrt artigianato artistico
umetni kovač fabbro che lavora il ferro battuto
umetni mizar ebanista, stipettaio
3. artistico, d'arte:
ljudske in umetne pesmi poesia popolare e poesia d'arte
4. (nepristen, narejen) falso, finto:
umetna skromnost falsa modestia
5. artificiale, artificioso, fittizio:
umetni problemi problemi fittizi
6. star. abile, destro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. umetna inteligenca intelligenza artificiale
agr. umetna koklja riscaldamento artificiale (in pollicoltura)
med. umetna ledvica rene artificiale
voj. umetna megla nebbia artificiale
rib. umetna muha esca artificiale
biol. umetna oploditev fecondazione artificiale
med. umetna pljuča polmone d'acciaio, respiratore (di rianimazione)
aer. umetni horizont orizzonte artificiale, giroorizzonte
lingv. umetni jezik lingua artificiale
med. umetni splav aborto procurato
teh. umetni vlek tiraggio artificiale, forzato
med. umetno dihanje respirazione artificiale
umetno mizarstvo ebanisteria
umetno srce cuore artificiale - univerzálen universal; (za številne uporabe, za mnoge namene) all-purpose
univerzálni genij (dedič, jezik) universal genius (legatee, language)
univerzálna volilna pravica universal suffrage
univerzálno mnenje universal opinion - uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.
1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica
2. servirsi; approfittare; sfruttare:
uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.
3. usare, riportare, ricorrere (a):
uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione
4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso - uráden officiel, d'office, de service
poluraden officieux
uradno d'office, officiellement
uradni jezik langue officielle, jargon administratif
uradni list journal officiel
uradni pečat sceau officiel
uradni predstojnik chef moški spol de service
uradna tajnost secret professionnel
uradne ure heures ženski spol množine de service - uráden (-dna -o) adj. ufficiale, d'ufficio; formale:
jur. uradni dan giorno d'ufficio, giorno d'udienza
uradni list gazzetta ufficiale
uradni pogovori trattative ufficiali
uradna skrivnost segreto d'ufficio
uradni akt atto d'ufficio
uradni branilec difensore d'ufficio
uradna zaroka fidanzamento ufficiale
uradna prepoved interdizione
prepoved opravljanja uradnih funkcij interdizione dai pubblici uffici
ekon. uradni tečaj corso, cambio ufficiale
uradni jezik lingua ufficiale
uradna potrditev legalizzazione
uradna tajnost segreto d'ufficio, segreto bancario (nelle operazioni bancarie)
trg. uradni cenik mercuriale
jur. uradni ogled perlustrazione
uradni razglas editto
uradno dovoljenje autorizzazione
uradno področje attribuzioni
uradno sporočilo comunicato (ufficiale)
publ. uradno sporočilo za javnost comunicato alla cittadinanza; velina - uráden oficial; de oficina
poluraden oficioso
neuraden extraoficial
z uradne strani de parte autorizada
uradni list Diario m Oficial, (v Španiji) Boletín m Oficial del Estado
uradni jezik lenguaje m administrativo
uradni pečat sigilo m oficial
uradna pot tramitación f oficial
po uradni poti por conducto oficial, por los trámites reglamentarios
uradno sporočilo comunicado m oficial
uradne ure horas f pl (hábiles) de oficina - uradnišk|i (-a, -o) beamtlich, Beamten- (jezik die Beamtensprache, sindikat die Beamtengewerkschaft)
- valonski pridevnik
(o Valoniji in Valoncih) ▸ vallonvalonska regija ▸ vallon régióvalonski parlament ▸ vallon parlamentvalonski minister ▸ vallon minisztervalonska vlada ▸ vallon kormányvalonski jezik ▸ vallon nyelv - venetščin|a [é] ženski spol (-e …) (jezik jadranskih Venetov) das Venetisch(e)
- vézati (véžem) imperf.
1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine
2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma
3. teh. collegare, congiungere
4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle
5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura
6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento
7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento
8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente
9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni
10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento
11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca
12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare - vgrízniti mordre dans quelque chose
v jezik se vgrizniti se mordre la langue (tudi figurativno)
vgrizniti v kislo jabolko (figurativno) avaler la pilule (ali le morceau) - vgrízniti morder
vgrizniti se v jezik morderse la lengua (tudi fig)
vgrizniti v kislo jabolko (fig) fam tragarse la píldora; hacer de tripas corazón - vietnamski pridevnik
(o Vietnamu in Vietnamcih) ▸ vietnamivietnamski cesar ▸ vietnami császárvietnamska partija ▸ vietnami pártvietnamska prestolnica ▸ kontrastivno zanimivo Vietnam fővárosavietnamska džungla ▸ vietnami dzsungelvietnamska vlada ▸ vietnami kormányvietnamski predsednik ▸ vietnami elnökvietnamska lutka ▸ vietnami bábvietnamski jezik ▸ vietnami nyelvvietnamska kuhinja ▸ vietnami konyhaPovezane iztočnice: vietnamski dong - visoka nemščina stalna zveza
jezikoslovje (jezik) ▸ felnémet nyelv - volóvji, volóvski de bœuf
volovji jezik (rep) langue ženski spol (queue ženski spol) de bœuf
volovje meso bœuf moški spol
volovji gonjač bouvier moški spol
volovji hlev bouverie ženski spol
volovska vprega attelage moški spol de bœufs - volóvji, volóvski de buey
volovsko meso (jezik, rep) carne f (lengua f, rabo m ali cola f) de buey
volovski hlev establo m
volovji gonjač vaquero m, boyero m
volovska vprega yunta f de bueyes - volovsk|i (-a, -o) Ochsen- (jezik die Ochsenzunge, vprega das Ochsengespann, rep der Ochsenschwanz)
- volóvski (-a -o) adj. di bue, di buoi; di manzo, bovino:
volovska vprega tiro di buoi
človek volovske moči individuo forte come un toro
volovska potrpežljivost pazienza di Giobbe
pren. volovske oči occhi grandi e tondi
pejor. imeti volovske možgane essere duro di comprendonio, avere un cervello di gallina
bot. volovsko oko (ivanjščica) crisantemo (Chrysanthemum)
navadni volovski jezik lingua di bue, buglossa (Anchusa officinalis) - vríniti (-em) | vrívati (-am)
A) perf., imperf.
1. cacciare, infilare:
vriniti pismo v poln nabiralnik cacciare la lettera nella buca piena
2. frammettere, intercalare; punteggiare:
vriniti besedo med vrstici intercalare una parola fra due righe
vriniti v govor učene citate punteggiare il discorso di citazioni erudite
3. infiltrare, intrudere:
vriniti agente v organizacijo infiltrare agenti in un'organizzazione
4. inserire
5. imporre; infilare, dare, rifilare:
vrinila mu je denar, čeprav se je branil gli rifilò i soldi, per quanto lui rifiutasse
B) vríniti se (-em se) | vrívati se (-am se) perf., imperf. refl. entrare, penetrare; insinuarsi, infiltrarsi:
v jezik se je vrinilo dosti tujih besed nella lingua si sono infiltrati molti forestierismi
vrinila se mu je neprijetna misel nella mente gli si insinuò un pensiero increscioso