Franja

Zadetki iskanja

  • úlica (-e) f

    1. via, strada, vicolo:
    prečkati ulico tagliare la strada
    razsvetliti ulice illuminare le strade
    asfaltirana, makadamska, tlakovana ulica strada asfaltata, selciata, lastricata
    glavna, stranska ulica via principale, secondaria
    enosmerna ulica strada a senso unico
    stanovati na Tržaški ulici 5 stare, abitare in via Trieste, 5
    trgovska ulica via commerciale
    slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)

    2. ekst. strada; piazza:
    jezik, nasilje ulice linguaggio, violenza della strada
    otroka je vzgajala ulica il ragazzo è cresciuto, si è formato sulla strada
    študenti so šli na ulice gli studenti sono scesi in piazza
    mladi veliko časa preživijo na ulici i giovani passano molto tempo fuori, per strada
  • uméten (-tna -o) adj.

    1. artificiale; posticcio, finto:
    naravna in umetna vlakna fibre naturali e artificiali (sintetiche, tecnofibre)
    umetna svila seta artificiale
    umetno usnje pelle finta, similpelle
    umetna brada barba posticcia

    2. artistico:
    umetna obrt artigianato artistico
    umetni kovač fabbro che lavora il ferro battuto
    umetni mizar ebanista, stipettaio

    3. artistico, d'arte:
    ljudske in umetne pesmi poesia popolare e poesia d'arte

    4. (nepristen, narejen) falso, finto:
    umetna skromnost falsa modestia

    5. artificiale, artificioso, fittizio:
    umetni problemi problemi fittizi

    6. star. abile, destro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. umetna inteligenca intelligenza artificiale
    agr. umetna koklja riscaldamento artificiale (in pollicoltura)
    med. umetna ledvica rene artificiale
    voj. umetna megla nebbia artificiale
    rib. umetna muha esca artificiale
    biol. umetna oploditev fecondazione artificiale
    med. umetna pljuča polmone d'acciaio, respiratore (di rianimazione)
    aer. umetni horizont orizzonte artificiale, giroorizzonte
    lingv. umetni jezik lingua artificiale
    med. umetni splav aborto procurato
    teh. umetni vlek tiraggio artificiale, forzato
    med. umetno dihanje respirazione artificiale
    umetno mizarstvo ebanisteria
    umetno srce cuore artificiale
  • univerzálen universal; (za številne uporabe, za mnoge namene) all-purpose

    univerzálni genij (dedič, jezik) universal genius (legatee, language)
    univerzálna volilna pravica universal suffrage
    univerzálno mnenje universal opinion
  • uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.

    1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
    papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
    policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
    tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica

    2. servirsi; approfittare; sfruttare:
    uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
    uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.

    3. usare, riportare, ricorrere (a):
    uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione

    4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
    uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
    uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
    pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
    pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
    spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
    ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
    pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso
  • uráden officiel, d'office, de service

    poluraden officieux
    uradno d'office, officiellement
    uradni jezik langue officielle, jargon administratif
    uradni list journal officiel
    uradni pečat sceau officiel
    uradni predstojnik chef moški spol de service
    uradna tajnost secret professionnel
    uradne ure heures ženski spol množine de service
  • uráden (-dna -o) adj. ufficiale, d'ufficio; formale:
    jur. uradni dan giorno d'ufficio, giorno d'udienza
    uradni list gazzetta ufficiale
    uradni pogovori trattative ufficiali
    uradna skrivnost segreto d'ufficio
    uradni akt atto d'ufficio
    uradni branilec difensore d'ufficio
    uradna zaroka fidanzamento ufficiale
    uradna prepoved interdizione
    prepoved opravljanja uradnih funkcij interdizione dai pubblici uffici
    ekon. uradni tečaj corso, cambio ufficiale
    uradni jezik lingua ufficiale
    uradna potrditev legalizzazione
    uradna tajnost segreto d'ufficio, segreto bancario (nelle operazioni bancarie)
    trg. uradni cenik mercuriale
    jur. uradni ogled perlustrazione
    uradni razglas editto
    uradno dovoljenje autorizzazione
    uradno področje attribuzioni
    uradno sporočilo comunicato (ufficiale)
    publ. uradno sporočilo za javnost comunicato alla cittadinanza; velina
  • uráden oficial; de oficina

    poluraden oficioso
    neuraden extraoficial
    z uradne strani de parte autorizada
    uradni list Diario m Oficial, (v Španiji) Boletín m Oficial del Estado
    uradni jezik lenguaje m administrativo
    uradni pečat sigilo m oficial
    uradna pot tramitación f oficial
    po uradni poti por conducto oficial, por los trámites reglamentarios
    uradno sporočilo comunicado m oficial
    uradne ure horas f pl (hábiles) de oficina
  • uradnišk|i (-a, -o) beamtlich, Beamten- (jezik die Beamtensprache, sindikat die Beamtengewerkschaft)
  • valonski pridevnik
    (o Valoniji in Valoncih) ▸ vallon
    valonska regija ▸ vallon régió
    valonski parlament ▸ vallon parlament
    valonski minister ▸ vallon miniszter
    valonska vlada ▸ vallon kormány
    valonski jezik ▸ vallon nyelv
  • venetščin|a [é] ženski spol (-e …) (jezik jadranskih Venetov) das Venetisch(e)
  • vézati (véžem) imperf.

    1. legare:
    vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

    2. collegare, congiungere, unire:
    most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

    3. teh. collegare, congiungere

    4. rilegare:
    vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

    5. unire:
    veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

    6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

    7. legare, vincolare:
    veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

    8. imperf., perf. vezati na legare (a):
    nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

    9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
    prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

    10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

    11. ekon. vincolare:
    vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

    12. kem. legare, fare lega:
    železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
    pren. vezati otrobe parlare a vanvera
    spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
    je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
    pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
    elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
    ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
    les. vezati na utor calettare, incavigliare
    lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
    gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare
  • vgrízniti mordre dans quelque chose

    v jezik se vgrizniti se mordre la langue (tudi figurativno)
    vgrizniti v kislo jabolko (figurativno) avaler la pilule (ali le morceau)
  • vgrízniti morder

    vgrizniti se v jezik morderse la lengua (tudi fig)
    vgrizniti v kislo jabolko (fig) fam tragarse la píldora; hacer de tripas corazón
  • vietnamski pridevnik
    (o Vietnamu in Vietnamcih) ▸ vietnami
    vietnamski cesar ▸ vietnami császár
    vietnamska partija ▸ vietnami párt
    vietnamska prestolnicakontrastivno zanimivo Vietnam fővárosa
    vietnamska džungla ▸ vietnami dzsungel
    vietnamska vlada ▸ vietnami kormány
    vietnamski predsednik ▸ vietnami elnök
    vietnamska lutka ▸ vietnami báb
    vietnamski jezik ▸ vietnami nyelv
    vietnamska kuhinja ▸ vietnami konyha
    Povezane iztočnice: vietnamski dong
  • visoka nemščina stalna zveza
    jezikoslovje (jezik) ▸ felnémet nyelv
  • volóvji, volóvski de bœuf

    volovji jezik (rep) langue ženski spol (queue ženski spol) de bœuf
    volovje meso bœuf moški spol
    volovji gonjač bouvier moški spol
    volovji hlev bouverie ženski spol
    volovska vprega attelage moški spol de bœufs
  • volóvji, volóvski de buey

    volovsko meso (jezik, rep) carne f (lengua f, rabo m ali cola f) de buey
    volovski hlev establo m
    volovji gonjač vaquero m, boyero m
    volovska vprega yunta f de bueyes
  • volovsk|i (-a, -o) Ochsen- (jezik die Ochsenzunge, vprega das Ochsengespann, rep der Ochsenschwanz)
  • volóvski (-a -o) adj. di bue, di buoi; di manzo, bovino:
    volovska vprega tiro di buoi
    človek volovske moči individuo forte come un toro
    volovska potrpežljivost pazienza di Giobbe
    pren. volovske oči occhi grandi e tondi
    pejor. imeti volovske možgane essere duro di comprendonio, avere un cervello di gallina
    bot. volovsko oko (ivanjščica) crisantemo (Chrysanthemum)
    navadni volovski jezik lingua di bue, buglossa (Anchusa officinalis)
  • vríniti (-em) | vrívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. cacciare, infilare:
    vriniti pismo v poln nabiralnik cacciare la lettera nella buca piena

    2. frammettere, intercalare; punteggiare:
    vriniti besedo med vrstici intercalare una parola fra due righe
    vriniti v govor učene citate punteggiare il discorso di citazioni erudite

    3. infiltrare, intrudere:
    vriniti agente v organizacijo infiltrare agenti in un'organizzazione

    4. inserire

    5. imporre; infilare, dare, rifilare:
    vrinila mu je denar, čeprav se je branil gli rifilò i soldi, per quanto lui rifiutasse

    B) vríniti se (-em se) | vrívati se (-am se) perf., imperf. refl. entrare, penetrare; insinuarsi, infiltrarsi:
    v jezik se je vrinilo dosti tujih besed nella lingua si sono infiltrati molti forestierismi
    vrinila se mu je neprijetna misel nella mente gli si insinuò un pensiero increscioso