Franja

partake^* [pa:téik]

1. neprehodni glagol
udeležiti se, biti deležen (in)
deliti kaj s kom, imeti skupaj, imeti značilnosti česa (of)
skupaj jesti, deliti (kosilo) s kom (of)
jesti, pojesti

2. prehodni glagol
deliti, biti deležen česa, sodelovati (of pri čem)
skupaj uživati (of kaj)

his manner partakes of insolence je nekaj nesramnega v njegovem vedenju
to partake of a meal pojesti kaj
to partake of the nature of biti v neki meri podoben komu (čemu)
the vegetation partakes of a tropical nature rastlinstvo ima deloma tropske značilnosti

partecipare

A) v. intr. (pres. partecipo)

1. udeležiti, udeleževati se; sodelovati; imeti delež pri; sočustvovati:
partecipare a una cerimonia udeležiti se ceremonije
partecipare agli utili di un'impresa imeti delež pri dobičku podjetja
partecipare al lutto di qcn. sočustvovati z žalovanjem nekoga

2. biti deležen:
l'uomo partecipa della natura dell'animale človek je deležen narave živali

B) v. tr. sporočiti, sporočati; objaviti

participate [pa:tísipeit]

1. prehodni glagol
deliti (čast, slavo with s)

2. neprehodni glagol
biti deležen, udeležiti se (in česa)
sodelovati (in pri čem, with s kom)
imeti lastnost česa, imeti nekaj skupnega, spominjati (of na)

participer [-sipe] verbe intransitif biti deležen (à quelque chose česa); udeležiti se; sodelovati (à pri), prispevati (à k); imeti kaj, imeti lastnosti (de od)

participer à la joie (de l'ami) pridružiti se veselju, deliti veselje (s prijateljem)
participer à toutes les réunions udeležiti se, prisostvovati vsem sestankom, sejam
participer au succès prispevati k uspehu

participō -āre -āvī -ātum (particeps) (redko klas.)

1.
a) koga narediti (delati) deležnega česa, udeležiti koga: sequitur ad participandum alium alio communicandumque inter omnes ius nos naturā esse factos Ci., p. aliquem consilii Pl., aliquem sermone Pl., aliquem prandio Ap., dentes sensu participentur Lucr., participatus honore Paul. Nol.; occ. komu kaj naznaniti, (naznanjati), sporočiti (sporočati), povedati (praviti): ubi sint, quid agant … neque participant nos neque redeunt Pl.
b) komu (čemu) podeliti (podeljevati), poda(ja)ti, da(ja)ti: aliis Lact., pauperibus Ambr.

2. deliti kaj s kom: L. Lucretius, consul anni prioris, recenti gloria nitens, suas laudes participare cum Caesone L., tudi samo p. laudes (sc. cum eo) L., p. regnum cum aliquo Iust., p. cum fure Vulg.; z dat:. mala non cuiquam, non bona participo Aus.

3. udeležiti (udeleževati se), deležen biti česa, imeti delež pri čem: voluptates Gell., lucrum, damnum Icti., qui alteri exitium parat, pestem participet parem Enn. ap. Ci.; tudi: p. de uno pane Vulg. — Soobl. participor -ārī -ātus sum udeležiti (udeleževati) se, biti deležen delitve kake stvari: pretium Ulp. (Dig.) kupnine, kupne (tržne) cene.

pāstillicō -āre (pāstillus) podobo kroglice imeti, krogličast biti: luteo et bellio, pastillicantibus quinquagenis quinis barbulis Plin.

pášiti -ī dial. imeti duh po trohnobi, po trhlini

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

patullare

A) v. tr. (pres. patullo) rogati se (komu), za norca imeti (koga)

B) ➞ patullarsi v. rifl. (pres. mi patullo) živeti tjavdan, zabavati se

pavitō -āre -āvī (frequ. k pavēre) od strahu (zelo) trepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu: Petr., Sil., Macr., Amm. prosequitur pavitans et ficto pectore fatur V., vix adeo adgnovit pavitantem ac dira tegentem supplicia V., pueri in tenebris pavitant finguntque futura Lucr. pavitante gressu sequere pallentes vias Sen. tr., quam simul effusis pavitantem fletibus heros flagrantesque genas vidit Val. Fl., tum vero adspiceres pavitantem et condere semet nitentem sociis iuvenem Sil., quam restare viro labem, qui accedere portis audeat ac dirum veniat pavitantibus omen! Sil.; occ. tresti se zaradi mrzlice (vročice) = imeti mrzlico (vročico), bolehati za mrzlico (vročico), biti mrzličen (vročičen): uxorem Philumenam pavitare nescio quid dixerunt: id si forte est nescio Ter., pavitantes palpebrae Cael.

pȁziti pȁzīm
I.
1. paziti: paziti na svoje oči
2. oskrbovati, streci: pazila ga je kao svoje dijete rodeno
3. ljubiti, rad imeti: vi nemojte raju razgoniti po šumama da od vas zazire, nego pazite raju kao sinove
4. pazi ti njega, nju ekspr. glej ga, jo
II. paziti se
1. paziti se, varovati se: paziti se od čega
2. ljubiti se: oni se paze kao braća

pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

2.
a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

4. metaf.
a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.

pendō -ere, pependī, pēnsum

I.

1. obesiti (obešati), vesiti (osnovni pomen najdemo le v sestavljenkah; prim. suspendō); occ. na tehtnico obesiti (obešati), da(ja)ti = tehtati, odtehta(va)ti: Varr., Plin., Eccl. idr., huius domi pendebatur aurum Ci., pensas exanimat herbas O.

2. metaf.
a) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), preceniti (precenjevati), oceniti (ocenjevati): Icti. idr., rem vobis proponam: vos eam suo non nominis pondere penditote Ci., ubi res spectatur, non verba penduntur Ci., p. consilium ex opibus Ci., aliquem non ex fortunā, sed ex virtute Ci.
b) z gen. pretii ceniti = čislati, v čislih imeti, spoštovati, šteti koga za kaj: parvi Ter., minoris, pluris Aug., quanti, flocci Ter., nihili Pl., Ter., quem tu vidisse non magni pendis H. šteješ prav za malo.

3. occ. plač(ev)ati, poplač(ev)ati: Enn. ap. Varr., Iuv., Plin., prisci aere gravi penso, non numerato debitum solvebant Fest.; od tod p. alicui pecuniam Ci. ali usuram pecuniae Ci. ep., quid vectigalis Britannia penderet, constituit C., stipendium bina milia aeris L., pretium T.; pren.: grates pendere Stat. hvalo da(ja)ti, zahvaliti (zahvaljevati) se.

4. metaf. plač(ev)ati za kaj (z življenjem, s kožo), (pre)trpeti kazen: Iust., Val. Fl., Icti. idr., poenam pendere proprie dicitur de eo, qui ob delictum pecuniam solvit Fest., exsilio poenam pendat vel nece O., Syrus mihi tergo poenas pendet Ter., capitis poenas O., has poenas pendens Ci., supplicium, ignominiam L., poenas pro scelere Lucr., maximas poenas pendo temeritatis meae Ci. ep.; redko pesn. abs.: tuis pendit in arvis Delius Val. Fl. se pokori, trpi. —

II. tehtati, têžek (težák) biti: Lucr., Plin., talentum ne minus pondo LXXX Romanis ponderibus pendat L.; pren. tehtati = vreden biti, veljati: bona vera idem pendunt Sen. ph. — Od tod

1. adj. pt. pf. pēnsus 3 tehten, važen: pensior condicio Pl., ut nihil quidquam esset carius pensiusque nobis Gell.; poseb. v reklih: nihil pensi habeo S. nič mi ni važno, za nič se ne menim (brigam), non (nec, neque, nec quicquam, nihil) pensi habeo ali duco nič mi ni do česa, zame nima nobene vrednosti, nič se ne (z)menim (brigam) za kaj, vest me ne peče zaradi česa, ne bojim se (npr. kaj storiti): neque fas neque fidem pensi habere T., neque in deexandā (sc. matre) quicquam pensi habere Suet., nihil pensi habuit, quin … Suet.; z inf.: neque dicere neque facere quicquam pensi habere Suet., nec pensi duxerat iisdem imaginibus ascribi Val. Max.; z odvisnim vprašalnim stavkom: neque id quibus modis assequeretur quisquam pensi habebat S., v enakem pomenu tudi alicui nec … quicquam pensi est: sed illis, nec quid dicerent, nec quid facerent, quicquam pensi fuisse L. niso preudarili niti svojih besed niti svojih dejanj, quibus si quicquam pensi fuisset S.; tako tudi: nec mihi adest tantillum pensi iam, quos capiam calceos Pl. niti toliko mi ni mar tega, kako naj nastopim.

2. subst. pt. pf. pēnsum -ī, n
a) sužnjam za en dan za predenje odtehtana volna, enodnevno delo z volno, dnevno delo: Pl., Pr., Iust., Ambr. idr., famulae tuae data pensa trahemus O., nocturna carpentes pensa puellae V., fusis mollia pensa devolvunt V.; pesn. preja (nit) Park: Sen. tr., Stat.
b) metaf. naloga, obveznost, dolžnost: Pl., Col., pensum absolvere Varr., p. operis sui peragere L., p. nominis familiaeque L., me ad meum munus pensumque revocabo Ci.

pensar [-ie-] po-, pre-, raz-, iz-misliti; nameravati; meniti, domišljati si, domnevati, premišljevati; imeti za

pensar entre sí, pensar para sí, pensar para consigo pri sebi misliti
pienso (en) hacerlo imam namen (nameravam) to storiti
¡piénselo! premislite!
¡ni pensarlo! ni govora (o tem)!
disfrutar pensando en veseliti se na
dar que pensar dati misliti
dar en qué pensar zaskrbeti, povzročiti zaskrbljenost
pensar mal de slabo mnenje imeti o
pensar y repensar premišljevati sem in tja
a fuerza de pensar po dolgem premišljevanju
al pensar que ob misli, da ...
sin pensar(lo) nehote, nezavedno
libertad de pensar (ali de pensamiento) svoboda mišljenja
es muy de pensarse dobro je treba pretehtati

pensare

A) v. intr. (pres. pēnso)

1. misliti; premisliti, premišljati; razmisliti, razmišljati:
pensare con la propria testa misliti s svojo glavo
pensarci su dobro razmisliti (o čem)
pensa e ripensa po dolgem razmišljanju
pensare tra sé, in cuor suo misliti pri sebi

2. (badare) meniti se (za), gledati (na), poskrbeti, pobrigati se (za):
pensare ai fatti propri brigati se za svoje zadeve

3. razmisliti, imeti mnenje o:
pensare bene, male di qcn. o kom imeti dobro, slabo mnenje

B) v. tr.

1. predstaviti, predstavljati si

2. izmisliti, izmišljati:
una ne fa e cento ne pensa temu jih nikoli ne zmanjka (domislic, rešitev ipd.)

3. meniti

4. nameravati

per-celebrō -āre -āvī -ātum (per in celebrāre)

1. prav pogosto narediti (delati, početi, vršiti): ut exercerent, ut gererent, ut percelebrarent haec mala Arn.

2. vedno imeti na jeziku, v pass. = povsod biti razširjen (znan), krožiti, govoriti se o čem: versūs totā Siciliā percelebrantur Ci., percelebrata sermonibus res est Ci.

perdre* [pɛrdrə] verbe transitif pogubiti; ruinirati; potopiti (ladjo); prizadeti težko škodo; izgubiti; zamuditi; zapraviti; verbe intransitif imeti izgubo (sur une marchandise pri nekem blagu); izgubljati na vrednosti; puščati (posoda); marine počasneje voziti, zaostajati (sur za)

se perdre izgubiti se, izginiti; propasti; pokvariti se; marine, figuré razbiti se; spodleteti; zaiti, zabloditi; izumreti
n'avoir rien à perdre ne imeti česa izgubiti
fouer à tout perdre vse staviti v igro
perdre sa clef (populaire) imeti drisko
perdre connaissance onesvestiti se
se perdre en conjectures izgubljati se v ugibanjih, domnevanjih
perdre contenance zmesti se
perdre courage, espoir izgubiti pogum, upanje
perdre le fil (figuré) izgubiti rdečo nit
perdre le goût du pain (populaire) umreti
perdre (l')haleine priti ob sapo
perdre une occasion zamuditi priložnost
y perdre son latin ničesar ne razumeti
perdre le nord izgubiti se
perdre ses pas truditi se brez haska
perdre patience izgubiti potrpljenje
perdre pied, terre izgubljati tla pod nogami
perdre du poids shujšati
perdre du terrain (figuré) izgubljati ne terenu, nazadovati
perdre de vue izgubiti iz vida
vous ne perdez rien pour attendre nič vam ne bo ušlo, vam ne bo prihranjeno
se perdre dans les détails izgubljati se v podrobnostih
je m'y perds ničesar več (tu) ne razumem
les fraises vont se perdre jagode se bodo pokvarile
perdre l'équilibre izgubiti ravnotežje

per-fluō -ere -flūxī (per in fluere)

I.

1. teči skozi kaj: per colum Lucr., perfluebant per frondem … rivi Petr.

2. metaf. (o posodah) puščati, ne držati; od tod šalj.: plenus rimarum sum, hac atque illac perfluo Ter. = ne morem zamolčati. —

II.

1. pritekati, dotekati, teči, izlivati se: in vas Lucr.; o rekah: in mare Plin., in Tuscum pelagus Mel.

2. metaf. (o obleki) valovito se spuščati: Ap. —

III. prekipevati, metaf. obilovati s čim, imeti veliko česa: pomis Tib.

2. ves moker biti, cediti se od česa, izločati kaj: sudore frigido (o osebah) Ap. mrzel pot obliva koga, pluvialibus nimbis (o svetiščih) Arn.

permettre* [pɛrmɛtrə] verbe transitif dovoliti, dopustiti; ne imeti nič proti, trpeti (quelque chose kaj)

se permettre dovoliti si
si vous voulez bien me le permettre če nimate nič proti
s'il (m')est permis če smem
mon père me permet d'utiliser sa voiture oče mi dovoli uporabljati njegov avto
il se croit tout permis misli, da mu je vse dovoljeno
il est permis à tout le monde de se tromper vsakdo se lahko zmoti
sa santé ne lui permet aucun excès njegovo zdravje mu ne dopušča nobene nezmernosti

per-oleō -ēre -ēvī (per in olēre) zelo oster (rezek, močan, neprijeten) vonj imeti (redolere = močno dišati): spiritus ore foras taetrum volvebat odorem, rancida quo perolent proiecta cadavera ritu Lucr.: s sinkop. inf. pf.: quis totum scis corpus iam perolesse (= perolevisse) bisulcis Luc., Lucilius vero in XXX: Quis totum scis corpus iam perolesse bisulcis, pro „perolevisse“ Prisc.