Franja

Zadetki iskanja

  • school1 [sku:l]

    1. samostalnik
    šola (tudi figurativno)
    pouk, čas pouka; kurz, tečaj, šolanje; vzgoja; učenci; šolsko poslopje, učilnica, predavalnica; študijska skupina na fakulteti; dvorana za izpraševanje na univerzi
    množina univerze v kolektivnem smislu; sholastiki, sholastika; privrženci, učenci, šola (slikarska itd.)
    sleng tolpa, banda; osebe, ki sodelujejo v kaki hazardni igri

    board school javna osnovna šola, ki jo upravlja krajevni šolski odbor
    boarding school šola z internatom
    a boy just from school deček, ki je pravkar končal šolanje
    boys' school, girls' school deška, dekliška šola
    continuation school nadaljevalna šola, šola za odrasle
    elementary school, primary school osnovna šola
    free school šola, v kateri se ne plača šolnina
    grammar school klasična gimnazija, srednja šola
    the medical school medicinska fakulteta
    piano school klavirska šola (metoda)
    public school zasebna šola, ki pripravlja učence za univerzo
    ragged school brezplačna šola za revne otroke
    secondary school srednja šola
    a severe school stroga, trda šola
    technical school strokovna šola
    to attend a school obiskovati (neko) šolo
    to be at school biti v šoli (pri pouku)
    there is no school on Thursday afternoon v četrtkih popoldne ni šole (pouka)
    school is over at five pouk se konča ob petih
    to go to school iti, hoditi v šolo; šolati se
    to go to school to s.o. iti v šolo h komu
    to be in for one's schools iti na zaključni izpit
    to be sitting for one's schools lotiti se izpitov
    to leave school zapustiti šolo, končati šolanje
    to keep a school voditi zasebno šolo
    to tell tales out of school figurativno izblekniti, izdati tajnost

    2. pridevnik
    šolski
    zgodovina sholastičen

    school theology sholastična teologija
  • Schule, die, (-, -n) šola; Tierkunde jata; eine harte Schule trda šola; die alte Schule stara šola; in die Schule gehen iti v šolo, hoditi v šolo; zur Schule gehen hoditi v šolo; aus der Schule kommen priti iz šole; aus der Schule plaudern izdati/izklepetati (zadeve); Schule machen zbuditi posnemanje, najti posnemovalce
  • scuōla

    A) f

    1. šola:
    scuola materna otroški vrtec
    scuola elementare osnovna šola
    scuola media nižja srednja šola
    scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
    scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
    scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
    scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
    scuola serale večerna šola

    2. šolstvo

    3. ekst.
    scuola di danza plesna šola
    scuola guida (autoscuola) avtošola
    scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
    compagno di scuola sošolec
    oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
    andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
    fare, tenere scuola učiti, poučevati
    marinare la scuola špricati šolo

    4. šola (poslopje)

    5. šola (učitelji, učenci)

    6. pren. pouk:
    questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk

    7. šola (smer, gibanje):
    la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
    la scuola salernitana med. salernska šola
    la scuola senese umet. sienska šola
    la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
    l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno

    B) agg. invar. šolski:
    aereo scuola šolsko letalo
    nave scuola šolska ladja
  • seesaw [sí:sɔ́:]

    1. samostalnik
    gugalnica, guncnica (v sredini podprta deska)
    figurativno stalno kolebanje, pogostna menjava

    to go seesaw kolebati, nihati; izmenoma prihajati, hoditi sem in tja

    2. pridevnik
    premikajoč se gor in dol; spremenljiv, omahljiv

    a seesaw motion gibanje gor in dol

    3. prislov
    gor in dol, sem in tja; spremenljivo, omahljivo

    4. prehodni glagol & neprehodni glagol
    gugati (se), zibati (se), nihati
    figurativno stalno se menjavati
  • sém prislov ici, par ici, par là, de ce côté

    sem in (ali ter) tja çà et là, de long en large, par-ci, par-là, de temps en temps, de temps â autre
    do sem jusqu'ici
    pridi sem! viens ici!
    hoditi sem in tja aller et venir, passer et repasser, marcher de long en large
  • sém aquí, acá; por aquí; de este lado

    pridi sem! ¡ven aquí!, ¡ven acá!, ¡acércate!
    sem in tja de acá para allá
    hoditi sem in tja ir y venir
  • sen [ə] moški spol (sna, ni množine) (spanje) der Schlaf; (sanje) der Traum
    Sen kresne noči Mittsommernachtstraum
    življenjski sen der Lebenstraum
    hoditi v snu nachtwandeln
    hoja v snu medicina das Nachtwandeln
  • sénateur [-tœr] masculin senator, član senata

    aller son train de sénateur počasi in veličastno iti ali hoditi
  • sghimbēscio agg. (m pl. -sci) kriv, poševen, postrani:
    camminare a sghimbescio hoditi postrani
    scrivere a sghimbescio pisati poševno
  • shoe1 [šu:] samostalnik
    (nizek) čevelj
    ameriško škorenj; cokla; podkev; okov (na koncu palice); železni okov, okovana drsalica pri saneh (sankah); luknja, v katero je posajen jambor

    over (up to) the shoes figurativno do prek ušes
    shoes and stockings botanika vrsta detelje
    dead man's shoes figurativno nestrpno pričakovana dediščina
    wooden shoes lesene cokle
    that's another pair of shoes figurativno to je nekaj (čisto) drugega
    the shoe is on the other foot figurativno stvar je čisto drugačna
    to be (to stand) in s.o.'s shoes biti v koži kake osebe
    to cast a shoe izgubiti podkev, oboseti
    to die in one's shoes umreti nasilne smrti, biti obešen
    every shoe fits not every foot ni vsaka stvar za vse primerna
    that is where the shoe pinches figurativno tu žuli čevelj, v tem grmu tiči zajec
    to put on (to take off) one's shoes obuti (sezuti) si čevlje
    to put the shoe on the right foot figurativno odkriti (obdolžiti) pravega krivca
    he shakes in his shoes drgeče od strahu, kolena se mu tresejo
    to step into another man's shoes zavzeti (službeno) nekoga drugega
    to throw an old shoe after s.o. figurativno (za)želeti komu srečo (zlasti novoporočencema)
    to wait for a dead man's shoes prežati, nestrpno čakati na dediščino
    as good a fellow as ever walked in two shoes najboljši človek na svetu
    to walk in s.o.'s shoes hoditi komu v škodo (v zelnik)
  • sīdus -eris, n (morda iz indoev. kor. *su̯eid- svetiti se; prim. lat. sīderārī, cōn-sīderāre, dē-sīderāre, prae-sīderāre, lit. svidùs svetel, bleščeč, svidù svetiti se, bleščati, let. swīst, swīdu svitati se)

    1. zvezdna skupina, skupina zvezd, (s)ozvezdje (naspr. stella): Sid., Amm. idr., illi sempiterni ignes, quae sidera et stellas vocatis Ci., sidus Vergiliarum L. ali Vergiliarum sidus Cu., Arcturi sidera V., Caprae sidera H., iacet extra sidera tellus V. izven živalskega kroga (zverokroga, zodiaka); occ. zvezda: Val. Fl., Amm. idr., sidera, quae vocantur errantia Ci., circuitus solis et lunae reliquorumque siderum Ci., multa de sideribus atque eorum motu disputant C., sidera coeperunt effervescere caelo O., refixa caelo devocare sidera H., cadentia, surgentia sidera V., candida s. Lucr., lucida s. H., currumque sequuntur matris (= Noctis) sidera fulva Tib., sidera turbata Stat., siderum regina bicornis Luna H., sidus lunae Plin. ali sidus lunare Sen. ph. = sidus noctium Sen. tr., sidus Martis Plin., Veneris Lucan., Plin., Saturni sidus Plin. ali sidus Saturni Iuv.; o soncu: calidi sideris aestu Tib., sidus aetherium O., sidus aestivum Mel., sidus solstitiale Iust., sidere inclinato Plin., sidus utrumque Petr. ali geminum sidus Cl. vzhajajoče in zahajajoče sonce; toda utrumque sidus Plin. sonce in luna; pesn. pl. sidera (= sidus) solis O.; o kometih (zvezdah repaticah): ignota obscurae viderunt sidera noctes … crinemque timendi sideris Lucan., crinita sidera cometarum Amm.; o zvezdnih utrinkih: crinemque volantia sidera ducunt V.; zvezda v astrološkem oziru (glede na vpliv, ki ga ima stanje zvezd na rojstvo in človekovo usodo): sidera natalicia Ci., grave sidus habenti O. nesrečno zvezdo = nesrečno (hudo, zlo) usodo, vivere duro sidere Pr. pod nesrečno zvezdo, ob nesrečni zvezdi = ob hudi zvezdi (usodi), adveniet fausto cum sidere Cat., sidere dextro edite Stat.; o osebi, ki odločilno vpliva na usodo: per alias civitates ut sidus salutare Amm.

    2. meton.
    a) letni čas: hiberno moliris sidere classem? V., quo sidere terram vertere … conveniat V., mutato sidere V. ob drugem letnem času.
    b) dan: brumale sidus O. zimski (najkrajši) dan, zimski (sončni) obrat, sidere aequinoctii G.
    c) podnebje, klima, kraj, krajina, pokrajina: sub nostro sidere Iuv., nec sidus regione viae litusve fefellit V., tot inhospita saxa sideraque emensae ferimur V., ut patrios fontes patriumque sidus ferre consuevisti Plin. iun., sidus occidentale Amm. zahod.
    d) (neugodno) vreme, nevihta, vihar, vihra: grave sidus et imbrem … vitare O., triste Minervae sidus V. od Minerve vzbujen (sprožen, razvnet) vihar, abrupto sidere nimbus et mare per medium V. ko se utrga hudourni oblak, sidera ventique nocent O., certa siderum tempora Plin., fertur in abruptum casu, non sidere puppis Cl.
    e) huda vročina, sončarica: aetherioque recens exarsit sidere limus O., pestifero sidere icti L., subito fias ut sidere mutus Mart., sidere percussa lingua Mart. od kapi zadet, afflantur alii sidere Plin. dobijo sončarico, zbolijo za sončarico; pren.: nuper ventosa istaec et enormis loquacitas Athenas ex Asia commigravit animosque iuvenum ad magna surgentes veluti pestilenti quodam sidere afflavit Petr.
    f) v pl. = α) nebo, nébes, nebesni obok, višek, višina: terram, mare, sidera movit O., sidera observant Cu., ad sidera missus Iuv., nomen ad sidera ferre V. ali aliquem evehere in signa Amm. v zvezde kovati koga = zelo hvaliti koga; ad sidera ali sub sidera v višino, kvišku, navzgor, v vis, na (v) višek: avium modo, quas naturalis levitas ageret ad sidera Cu., poma ad sidera nituntur V., interrupti ignes, aterque ad sidera fumus erigitur V., iactant voces ad sidera V., sub sidera lapsae V.; hiperbola: ipse arduus altaque pulsat sidera V. ali domus, quae vertice sidera pulsat Mart. moli do zvezd, sega do zvezd = strmi kvišku, dviga se kvišku, vertice sidera tangere O. ali sublimi ferire sidera vertice H. z vrhom (s temenom) se dotikati zvezd = vzvišen biti nad drugimi smrtniki, dvigati se nad druge smrtnike, Daphnis ego in silvis, hinc usque ad sidera notus V., sub pedibus videt nubes et sidera V. pod nogami gleda (vidi) oblake in zvezde = je zares bog, nunc mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. hoditi po zvezdah, Pyramidum sumptus ad sidera ducti Pr. zelo visoko, fortuna (sc. cesarjeva) tam vicina sideribus Amm. β) noč: exactis sideribus Pr. po preteku noči, ko mine (je minila) noč, sidera producere ludo Stat., sideribus dubiis Iuv. preden se začne svitati, pred svitom.

    3. metaf.
    a) zvezda (o lepih očeh): oculi, sidera nostra Pr., geminum, sua lumina, sidus O.
    b) α) abstr. lepota postave, postavnost: puerum egregiae praeclarum sidere formae Stat.; prim. sidere pulchrior ille H. lepši od zvezde, Iason, sideris ora ferens Val. Fl. β) konkr. dika, kras: terrestria sidera, fores O., o sidus Fabiae, Maxime, gentis O., hoc Macedoniae columen ac sidus Cu., princeps, qui noctis novum sidus illuxit Cu.; od tod kot laskava beseda: tu proba perambulabis astra sidus aureum H., inter altaria et victimas ardentisque taedas densissimo et laetissimo obviorum agmine incessit, super fausta nomina sidus (zvezdica, očesce) et pullum et pupum et alumnum appellantium Suet.
  • sit up neprehodni glagol
    zravnati se, pokonci sedeti
    pogovorno iz ležečega se dvigniti v sedeči položaj; ostati (dolgo) na nogah

    to sit up late hoditi pozno spat
    I sat up for him čakal sem ga buden
    to make s.o. sit up sleng preplašiti, osupiti koga; figurativno nagnati koga na težko delo
    that will make them sit up to jih bo začudilo (osupilo)
    she sat up all night nursing him vso noč je bedé presedela in ga stregla
    to sit up and take notice nenadoma postati pozoren, pokazati interes, napeti ušesa, pozorno prisluhniti
  • skate1 [skéit]

    1. samostalnik
    drsalka (tudi s čevljem)
    (= roller-skate) kotalka

    2. neprehodni glagol & prehodni glagol
    drsati (na drsalka ali kotalkah), delati figure pri drsanju
    figurativno spodrsniti

    to skate on (over) thin ice figurativno hoditi po tankem ledu, govoriti o kočljivi stvari, izpostavljati se nevarnosti
  • skȕla ž (it. scuola) dial. šola: učiti -u hoditi v šolo
  • skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
    biti, tičati skupaj stare assieme
    delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
    knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
    vsi skupaj tutti insieme
    štirje skupaj in quattro
    dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
    pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
    naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
    pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
    pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
    pren. hoditi skupaj amoreggiare
    pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
    to mi ne gre skupaj non posso capirlo
    pog. trčiti skupaj imbattersi
    pog. pasti, zlesti skupaj svenire
    pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
    spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
    spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
    spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
    ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
    lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
    pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate
  • sleep1 [sli:p] samostalnik
    spanje, spanec
    zoologija zimsko spanje; zaspanost
    figurativno smrtno spanje
    figurativno mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrt

    in one's sleep v spanju
    sleep drink uspavalni napoj
    the sleep of the just spanje pravičnega
    brief sleep kratko spanje, spanček
    broken sleep móteno, prekinjeno spanje
    the last sleep figurativno večno spanje, smrt
    restless sleep nemirno spanje
    sound sleep zdravo, globoko spanje
    want of sleep pomanjkanje spanja
    eyes full of sleep zaspane oči
    to fall on sleep arhaično zaspati
    to get some sleep nekoliko spati
    I couldn't get a wink of sleep nisem mogel zatisniti očesa
    to go to sleep zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figurativno umreti
    to have one's sleep out naspati se
    the sleep that knows no waking spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrt
    I was overcome with sleep premagal me je spanec
    to put (to send) to sleep uspavati; figurativno umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcem
    to start of one's sleep planiti iz spanja
    to walk in one's sleep hoditi v spanju
  • slȉjed m, mest. na slijèdu, mn. sljȅdovi (ijek.), slêd m, mest. na slédu, mn. slȅdovi (ek.)
    1. sled: ići po -u; ostavljati slijed za sobom puščati sled za seboj; slijediti slijedom vztrajno hoditi po sledi koga
    2. zaporednost: slijed misli
  • smísel sense; (pomen) meaning, signification; (volja za) mind, turn, taste

    v nekem smísel in a certain sense
    v pravem smíslu besede in the true sense of the word
    v istem smíslu in the same sense
    v polnem smíslu besede in the full sense of the word
    v prenesenem smíslu in the figurative sense
    v ožjem smíslu in a narrow (ali limited) sense
    v smíslu (duhu) zakona in (ali according to) the spirit of the law
    kakšen smísel ima to? what's the sense of that?
    brez smísla void of sense, senseless
    to je brez smísla this is senseless
    to ni bil smísel mojih besed that was not the meaning of my words
    govoril je v istem smíslu he spoke to the same effect
    to nima nobenega smísla that's no good
    nima smísla hoditi tja it's no use (ali there's no sense) going there
    ne imeti smísla (koristi) to be useless, to be of no use, to be to no purpose
    on nima smísla za... he has no taste for, he does not care for...
    on ima smísla za tehniko he is technically-minded, he has a mechanical bent
    za to nimam smísla my tastes do not go that way
  • spanj|e1 srednji spol (-a …) das Schlafen, der Schlaf (nočno Nachtschlaf, globoko Tiefschlaf), der Schlafzustand
    zdravilno spanje medicina die Schlaftherapie, der Heilschlaf
    figurativno spanje pravičnega der Schlaf des Gerechten
    center za regulacijo spanja das Schlafzentrum
    … spanja Schlaf-
    (faza das Schlafstadium, globina die Schlaftiefe, motnja die Schlafstörung, pomanjkanje der Schlafmangel, utrgovanje der Schlafentzug)
    potrebovati veliko spanja viel Schlaf brauchen, schlafbedürftig sein
    brez spanja schlaflos
    iztrgati/ planiti iz spanja aus dem Schlaf schrecken
    vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
    planiti iz spanja aufschrecken
    pijan od spanja vom Schlaf benommen, schlaftrunken
    potreba po spanju das Schlafbedürfnis
    pred spanjem vor dem Schlafengehen
    branje pred spanjem die Bettlektüre
    napitek pred spanjem der Schlaftrunk, Schlummertrunk
    molitev pred spanjem das Nachtgebet
    v spanju im Schlaf(e)
    hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
    položaj v spanju/med spanjem die Schlafstellung
    učenje v spanju die Schlaflernmethode
    v najglobljem spanju im besten Schlaf
  • spánje sleep; (mirno) slumber

    v spánju in one's sleep
    kratko spánje brief sleep, nap, snooze, pogovorno forty winks
    nemirno spánje restless sleep, broken (ali troubled) sleep
    moteno, prekinjeno spánje broken sleep
    rahlo (trdno, globoko, zdravo) spánje light (sound) sleep
    globoko spánje deep sleep
    prvo, osvežujoče spánje (pred polnočjo) beauty sleep
    peturno spánje five hours' sleep
    večno spánje the last sleep, the sleep that knows no waking
    zimsko spánje winter sleep, hibernation
    pomanjkanje spánja lack (ali want) of sleep
    noč brez spánja sleepless night
    spánje pravičnega the sleep of the just
    govoriti v spánju to talk in one's sleep
    hoditi v spánju to walk in one's sleep, to sleepwalk
    imeti rahlo spánje to be a light sleeper
    imeti trdno, dobro, zdravo spánje to be a good, a sound sleeper
    hliniti spánje to pretend to be asleep
    pasti v globoko spánje to fall into a profound sleep
    pogrezniti se v mirno spánje to fall into a peaceful slumber
    planiti iz spánja to start out of one's sleep, to wake up with a start
    prebiti noč brez spánja to have a sleepless (ali a wakeful) night
    spati v globokem spánju to be fast asleep, (pogovorno) to sleep like a log
    spati svoje poslednje spánje to sleep one's last sleep