Franja

-storeyd, -storied [stɔ́:rid] pridevnik
-nadstropen

a five--storeyd house petnadstropna hiša

stráh (-ú) m

1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
čutiti strah avere il batticuore, provare paura
povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
vlivati strah mettere paura, impaurire
umreti od strahu morire di spavento
biti v strahu (v skrbeh)
za koga stare in allarme per qcn.
hud, blazen strah paura terribile, pazza
hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
strah pred smrtjo paura della morte

2. šalj.
strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le brez strahu! niente paura!
hrom od strahu mezzo morto di paura
biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
psiht. bolezenski strah fobia
psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
PREGOVORI:
strah ima velike oči la paura fa novanta
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi

stréha roof

brez stréhe roofless
stréha nad glavo roof over one's head
mansardna stréha mansard, mansard roof
slamnata stréha thatched roof
opečna stréha tiled roof
stréha iz skrila slated roof
skodlasta stréha shingled roof
steklena stréha glass roof
stréha iz listja pesniško a leafy vault
platnena stréha awning, sunshade
stréha je potrebna popravila the roof wants repairing
žetev je pod strého the harvest is gathered in
spraviti pod strého (žetev) to gather (ali bring) in
stanovati pod strého to live in a garret
biti pod strého to have a roof over one's head
pri njem je takoj ogenj v stréhi (figurativno) he is a real hothead
imeti strého nad glavo to have a roof over one's head
ploščata stréha flat roof
ravna stréha flat roof, terrace
drseča stréha (pri avtu) sliding roof
stréha enokapnica lean-to roof
dvokapna stréha ridged roof
pokriti s strého to roof
vzeti pod strého to house, to lodge, to accommodate, to shelter
(pozor,) delo na stréhi! men at work (ali working) overhead!
hiša še ni pod strého the house is not roofed yet
zaščititi s strého, dati pod strého to roof

stréha (-e) f

1. grad. tetto:
opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
sleme strehe comignolo, linea di colmo
dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
poiskati si streho mettersi al riparo

2. ekst. tetto, tettoia:
streha avtomobila il tetto dell'automobile
streha postaje la tettoia della stazione

3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
domača, rodna streha tetto natio, paterno
ostati brez strehe restare senza tetto
živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca

strésti to shake

strésti se to shake, to tremble, to shudder, to shiver; to thrill; to vibrate
strésti koga iz spanja to shake someone out of his sleep
strésti koga za lase to pull someone by his hair
strésti komu roko to shake someone by the hand
strese me, če (samo) pomislim na to I shudder to think of it
strese me, če ga pogledam it gives me the creeps to look at him
hiša se je stresla od eksplozije the house shook with the explosion
strésti se od groze to shudder with horror
strésti se ob misli, kaj bi se bilo lahko zgodilo to tremble to think what might have happened

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

suivre* [sɥivrə] verbe transitif slediti (quelqu'un komu), iti za (kom), priti za (kom); zasledovati; spremljati, iti s kom; priključiti se (komu); iti vzdolž; kreniti; obiskovati, poslušati (predavanja); ravnati se po, ubogati; opazovati, nadzorovati; verbe intransitif slediti; pozneje, nato priti

se suivre slediti si
à suivre nadaljevanje sledi
comme suit kot sledi
exemple masculin à suivre posnemanja vreden zgled
il suit de là que ... iz tega sledi, da ...
suivre le chemin iti po poti naprej
suivre le droit chemin (figuré) ostati pošten(jak)
suivre la côte pluti vzdolž obale
suivre un cours obiskovati tečaj, predavanja
suivre le cours d'un fleuve iti vzdolž reke
suivre son cours iti svojo pot; normalno potekati
suivre les conseils poslušati, ubogati nasvete
suivre la mode ravnati se po modi
suivre le mouvement (figuré) plavati s tokom; napraviti, delati kot drugi
suivre un parti pripadati neki stranki
suivre quelqu'un en pensée biti v mislih pri kom
suivre quelqu'un de près biti komu tik za petami
suivre une profession opravljati (neki) poklic
suivre le théâtre često iti, zahajati v gledališče
suivre quelqu'un dans la tombe umreti kmalu za kom
suivre les traces, les pas de quelqu'un iti, stopati po stopinjah kake osebe
suivre un traitement (médecine) zdraviti se
suivre quelqu'un toujours et partout ne se ganiti od koga
je ne puis vous suivre ne morem slediti vašim besedam
cet élève ne suit pas en classe ta učenec ne sledi pouku, ni pazljiv v šoli
la nuit suit le jour noč pride za dnevom
sa maison suit la mienne njegova hiša pride (po svoji legi) za mojo
sa femme le suit dans tous ses voyages njegova žena ga spremlja na vseh njegovih potovanjih
suivre un élève nadzirati delo in napredek učenca
le médecin suit le malade zdravnik nadzira potek bolezni pri bolniku
suivre quelqu'un du regard, des yeux spremljati koga z očmi, gledati za kom
le souper fut suivi de la danse večerji je sledil ples
(prière de) faire suivre! (F. S. na pismih) (prosimo) poslati za naslovljencem!
faire suivre quelqu'un dati koga nadzirati
se suivre à la queue leu leu, à la file iti eden za drugim, v gosjem redu
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) vsak dan prinese kaj novega

tá (pridevniško) ce (pred samoglasnikom cet), cette , množina ces ; (samostalniško) celui-ci, celle-ci , množina ceux-ci, celles-ci

to ceci, cela, familiarno ça
to in ono ceci et cela
govorili smo o tem in onem nous avons parlé de choses et d'autres
enkrat ta, enkrat oni tantôt l'un, tantôt l'autre
v tem letu (dans) cette année
od tega je več let il y a de cela plusieurs années
zaradi tega à cause de cela, pour cette raison
ta hiša ima pet sob, ona štiri cette maison-ci a cinq pièces, celle-là quatre
poznam te ljudi je connais ces gens
to je, tj. c'est-à-dire

tajíti (-ím)

A) imperf.

1. negare; contestare; ekst. rinnegare:
tajiti krajo negare, contestare di aver rubato
tajiti sina rinnegare il figlio
rel. tajiti Boga negare Dio, negare l'esistenza di Dio
ni mogoče tajiti, da je sposoben non si può negare che sia capace

2. (prikrivati) dissimulare, nascondere, occultare:
tajiti svoje prepričanje dissimulare le proprie convinzioni

B) tajíti se (-ím se) imperf. refl. nascondersi, occultarsi:
hiša se taji sredi drevja la casa si nasconde nel folto degli alberi

tak¹ (-a, -o)

1. so, so beschaffen, solch (taka je bila hiša prej so schaute das Haus vorher aus, taka barva je boljša eine solche Farbe wirkt besser)
kot tak als solcher
ne tak nicht so, kein solcher
tak kot … so wie

2. (takšen) ein solcher/eine solche/ein solches, so einer/so eine/so eines

3. (podoben) derartig, dergleichen, so ähnlich, so ungefähr
nič takega nichts dergleichen
tak kot … (podoben) -artig
(glina lehmartig, rastlina pflanzenartig, drevo baumartig, testo teigartig)

4.
taki množina solche, dergleichen
taki kot jaz/ti/on … meinesgleichen/deinesgleichen/seinesgleichen

5.
kar tak gleich so
tak in tak soundso
tak ali tak so oder so

6.
na tak način so, in dieser Weise, solcherweise, solcherart

7.
kaj takega so was, so etwas
Kaj takega! So was!
|
biti tak so sein, sich so verhalten
biti tak, kot je treba in Ordnung sein, im Lot sein
nič takega nichts besonderes
da malo takih kaum zu übertreffen

takó

A) adv.

1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella

2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

B) takó konj.

1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso

tȁstov -a -o tastov: -a kuća hiša ženinega oceta

Tegea -ae, f ali Tegeē -ēs, f (Stat.) (Τεγέα) Tégea, staro mesto v Arkadiji: L., Mel. — Od tod

1. adj.
a) Tegeaeus (Tegeēus) 3 (Τεγεαῖος) tégejski, tegeájski, pesn. = arkád(ij)ski: Pan V., Pr., limen Val. Fl. = Arcadia virgo O. = Callisto, hči arkad(ij)skega kralja Likaona, parens O. ali sacerdos O. = Karmenta, Evandrova mati, aper O. erimantski merjasec, domus O. Evandrova hiša, volucer Stat. = Mercurius; subst. Tegeaea -ae, f (sc. mulier) Tégejka = Atalanta iz Arkadije: O.
b) Tegeāticus 3 (Τεγεατικός) tégejski, tegeátski: volucer ali ales Stat. = Mercurius.
c) Tegeātis -idis, f (Τεγεᾶτις) tégejska, pesn. = arkád(ij)ska: mater Stat. = Atalanta, capra Sil.

2. subst. Tegeātēs -ae, m (Τεγεάτης) Tegeát, Tégejec, iz Tégee (izhajajoč, izvirajoč, doma): Stasippus Val. Max.; pl. Tegeātae -ārum, m Tegeáti, Tégejci, preb. Tegee: Ci.

tegō -ere, tēxī, tēctum (indoev. kor. *st(h)eg- zlagati, skladati, kopičiti, kriti; prim. skr. sthágati, sthagayati [on] pokriva, zakriva, gr. στέγω krijem, pokrivam, (σ)τέγος, (σ)τέγη streha, hiša, στεγανός pokrivajoč, pokrit, στεγνός pokrit, στεκτικός pokrivajoč, lat. teges, tegumen, tegumentum, tectum, tegulum, tēgula, stega, toga, lit. streho s slamo (po)kriti, stríegti, stríẽgti, stógas streha, stvnem. decch(i)u = nem. decken, stvnem. dah = nem. Dach)

1. kriti, pokri(va)ti, ode(va)ti, obleči (oblačiti): tegit omnia caelum O., ossa tegebat humus O., eodem (sc. tegillo) tectus esse soleo Pl., bestiae coriis tectae Ci., tegere corpus eius suo pallio Ci., me tegit lorica Ci., Martem tunicā tectum H., cucullo caput (gr. acc.) tectus Mart., arbores fronde tectae Ci. listnata, prekrita z listjem, tabulata muros tegebant Cu., horrida villosā corpora veste Tib., purpurā vestiri, auro tegi Sen. ph., equites Romani Hastenses argento prope tecti Auct. b. Hisp., tectus lanugine mālas (gr. acc.) O., seminibus teguntur aliquae partes Amm. se zasejejo; pesn.: tegere lumina somno V. zatisniti oči k spancu (v spanec); occ. (s streho) pokri(va)ti, prekri(va)ti: aedem L., casae stramentis tectae C., aedificia rudere Auct. b. Alx.; poseb. reklo: sartus (et) tectus = popravljen in pokrit = v dobrem stanju (gl. sarciō).

2. pogrniti (pogrinjati) čez kaj: veste prius tectā Amm.

3. metaf.
a) zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), zavi(ja)ti, ode(va)ti, obda(ja)ti, skri(va)ti; α) telesno: ferae latibulis se tegunt Ci., se post cratera V., fugientem silvae texerunt Ci., sidera texit (je zakril) Lucan., supplicia tegere V. zakrivati (prikrivati) rane, tectis insignibus C., tectus vaginā ensis H., quo loco me dea texerat O., multas (sc. oves) silva tegit O., nebula texerat inceptum L., antrum tectum arboribus O.; occ. zagrebsti (zagrebati), zagrebši (zagrebaje) pokri(va)ti, zakri(va)ti, kriti: te modo terra tegat Pr., Paetum sponte tuā, vilis arena, tegas Pr., Sicanio tegitur sepulchro Lucan., ossa tegit tumulus O., ossa tegebat humus O. β) duševno: flagitia parietibus tegebantur Ci., triumphi nomine tegere atque velare cupiditatem suam Ci., crudelissimum nomen tyranni humanitate tegebat N., quod ne mendacio quidem tegere possis Ci., ut turpia facta oratione tegant S., dedecora dissimulatione Ci., causam O., teximus, quid sentiremus Ci., tegens adversum proximos T. poln skrivnosti, skrit, huius furta rerum gestarum magnitudine tegere conaris Ci., commissa H. zamolč(ev)ati.
b) (za)kriti, zasloniti (zaslanjati), (za)varovati, (za)ščititi, (o)braniti, ubraniti: miles muro tectus C., tegere patriam Ci., aliquem armis S., tecto latere abscedere Ter. odnesti celo kožo, tegere latus alicui H. ali alicuius Auct. b. Alx. zaslanjati komu bok, biti (iti) komu ob strani, tegere aliquem V., Stat. obda(ja)ti koga, spremiti (spremljati) koga, ego tectus praesidio firmo conatum repressi Ci., eius senectutem tueri et tegere Ci., quos in sua potestate habuerit, conservaverit et texerit C., nostros texit C., cum nec silvarum praesidio tegi possent Hirt.; z ab (varovati česa, pred čim, zavarovati pred čim, proti čemu, zoper kaj, (u)braniti pred čim): portus ab Africo tegebatur C., liberos a patrum crudelibus atque impiis suppliciis L., legatos ab irā L., ponte ab incidentibus telis tegebatur Hirt. — Od tod adj. pt. pf. tēctus 3, adv. -ē

1. (po)krit: scaphae C., naves tectae et apertae L. s krovom in brez njega.

2. metaf.
a) zakrit, prikrit, skrit, skriven, tajen: cuniculi Hirt., verba, sermo verbis tectus Ci., amor O., paulo occultior atque tectior vestra cupiditas esset Ci., tecte (skrivaj) dare Ci. ep., tectius optare Ci.; o osebah: qui occultus et tectus dicitur Ci. potuhnjen in prikrit.
b) skrit = previden, pazljiv, oprezen: tecti ad alienos esse possumus Ci., quis tectior, quis prudentior? Ci., ac fortasse ceteri tectiores; ego semper me didicisse prae me tuli Ci., unum te in dicendo mihi videri tectissimum Ci., tecte declinat impetum Ci.

tenu, e [tənü] adjectif držan

tenu à zavezan za
à l'impossible nul n'est tenu nihče ni zavezan storiti nekaj nemogočega
vous êtes tenu d'obéir morate ubogati
bien tenu negovan, urejen, v redu
maison féminin mal tenue slabo vzdrževana hiša

that¹ [ðæt, ðóuz]

1. zaimek (množina those)
(kazalni) ta, to; oni, -a, -o

and that in to, in sicer
at that vrh tega, poleg tega, pogovorno pri tem
and all that in vse to (táko)
for all that pri vsem tem, kljub vsemu temu
like that takó
this, that, and the other to in ono, vse vrste
with that s tem
that which... to (ono), kar...
that house over there ona hiša tam preko
to that degree that do tolikšne mere, da...
that's all to je vse
that's it! tako je prav! tako je treba!
that's so takó je
that's right! takó je! točno! res je!; vulgarno da
and that's that! pogovorno in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!
that may be to je možno
that's what it is saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec
(is) that so? ali res? je (to) res tako?
that's the way! tako je prav!
that is why zato
that is because to je zato, ker
that is (to say) to se pravi
those are they to so oni
those are his children to (ono) so njegovi otroci
that was the children to so bili (so naredili) otroci
that's a dear! to je lepo od tebe!
what of that? (pa) kaj za to?
what's that noise? kakšen hrup je to?
that's what he told me tako mi je on povedal
let it go at that pogovorno pustimo to, kot je
why do you run like that? zakaj tako tečeš?
this cake is better than that (one) ta kolač je boljši kot oni
I went to this and that doctor šel sem k več zdravnikom

2. prislov
pogovorno takó (zelo)

that much toliko
that far tako daleč
that angry (small, tired) tako jezen (majhen, utrujen)

thin¹ [ɵin]

1. pridevnik (thinly prislov)
tanek; vitek, mršav, suh; lahek (obleka); nežen, fin, prozoren (tkanina); droben; redek, pičel; slabo obiskan (gledališka predstava ipd.); slab, lahek (pijača), razredčen, precéj redek, vodén
fotografija nejasen, brez kontrastov
agronomija reven, nerodoviten (zemlja); ničen, prazen (izgovor); plitev, brez vsebine (knjiga)

thin air redek zrak
thin attendance slab obisk (predstave itd.)
a thin broth redka juha
thin captain figurativno, britanska angleščina majhen ploščat prepečenec
a thin house slabo zasedena, prazna gledališka hiša
not worth a thin dime prebite pare ne vreden
as thin as a lath suh kot trska
thin profits pičel dobiček
on thin ice figurativno na nevarnih tleh, v kočljivem položaju
the thin end of the wedge figurativno prvi začetek, prvi korak
through thick and thin skozi ogenj in vodo, čez vse zapreke (težave)
he had a thin time imel je težke čase
that is too thin sleng to je preveč prozorno

2. prislov
(le v sestavljenkah) tanko, slabo, redko, neznatno

thin-clad lahko oblečen
thin-faced ozkega, mršavega obraza
thin-peopled redko obljuden
thin-spun tanko preden

tolérance [tɔlerɑ̃s] féminin strpnost, toleranca; spregled, popustljivost

tolérance politique, religieuse politična, verska strpnost
(vieilli) maison féminin de tolérance javna hiša, bordel

toleránčen (-čna -o) adj.

1. di, della tolleranza:
tolerančna stopnja grado di tolleranza

2. med. di tolleranza:
tolerančna doza zdravila dose di tolleranza di un medicinale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. tolerančna hiša casa di tolleranza
hist. tolerančni patent patente di tolleranza

tolleranza f

1. odpornost, toleranca:
tolleranza per una medicina toleranca za zdravilo
casa di tolleranza javna hiša, bordel

2. strpnost; prizanesljivost:
tolleranza civile, politica, religiosa civilna, politična, verska strpnost
manifestare tolleranza per i difetti altrui biti prizanesljiv do tujih napak

3. toleranca; zakonit odstopek; največja dopustna, možna razlika:
tolleranza di calo, di quantità trgov. toleranca v kalu, v količini