Franja

Zadetki iskanja

  • bruit [brɥi] masculin šum; hrup, ropot, trušč; grmenje, bobnenje; žvenket(anje), rožljanje; figuré govorica, govoričenje

    pas de bruit! tiho! mir!
    sans bruit brez hrupa, tiho; rahlo, lahno; diskretno
    bruits pluriel en l'air gole, prazne, neosnovane govorice
    bruit d'enfer peklenski hrup
    isolé contre le bruit izoliran proti hrupu
    il n'est bruit que de cela samo o tem se govori
    le bruit court govori se, širi se govorica
    démentir un bruit demantirati govorico
    faire du bruit dajati povod za govorice o sebi
    faire grand bruit zbuditi pozornost, prah dvigniti; veliko govoriti, razpravljati (de o)
    ne pas faire grand bruit ne delati velikega hrupa
    faire courir, répandre un bruit širiti, raztrositi govorico
    faire un bruit à crever le tympan, à rompre la cervelle, à fendre la tête delati oglušujoč hrup
  • buffonata f šala, norčija, burka; neumnost, bedarija:
    fare, dire buffonate početi, govoriti neumnosti
  • búkve (-kev) f pl. star. libro; volume; registro:
    debele bukve librone
    rel. mašne bukve messale
    sanjske bukve libro dei sogni
    krstne bukve registro delle nascite
    gruntne bukve catasto, libro fondiario
    etn. šembiljske bukve libro di profezie popolari
    jur. gorske bukve urbario (per vigneti)
    pren. govoriti kakor bi iz bukev bral parlare come un libro stampato
    kar naprej biti v bukvah stare sempre chino sui libri
    pren. koga vpisati v zlate bukve iscrivere qcn. nel libro d'oro
  • bùnika ž bot. črni zobnik, Hyoscyamus niger; govori kao da je -e jeo govoriti neumno
  • burla ženski spol šala, burka; zasmeh, zasramovanje; draženje; prevara

    burla burlando brez zbujanja pozornosti, nevedé
    en tono de burla v posmehljivem tonu
    de burlas za šalo, v šali
    aguantar burlas razumeti šalo
    no entender de burlas ne razumeti šale
    mezclar burlas con veras pol v šali, pol resno govoriti
    ni en burlas ni en veras, con tu amo partas peras z veliko gospodo ni dobro češenj zobati
  • business1 [biznis] samostalnik
    posel, opravilo, poklic; kupčija; zadeva, delo; dolžnosti; podjetje, tvrdka
    arhaično zaposlenost
    gledališče igra, pantomima

    to ask for s.o.'s business vprašati, kaj si kdo želi
    to do one's business for s.o. uničiti koga
    the business end konec (kakršnegakoli) orodja
    to go to business iti na delo, v službo
    everybody's business is nobody's business za vsako delo mora biti nekdo odgovoren
    to mean business resno misliti
    man of business poslovni človek, trgovec
    one's man of business pravni svetovalec koga
    to go into business postati trgovec
    mind your own business ne vtikaj se v zadeve drugih
    that's no business of yours to ti ni nič mar
    a roaring business sijajna kupčija
    to send s.o. about his (ali her) business na kratko koga odsloviti
    to settle down (ali get) to business resno se lotiti dela
    I am sick of the whole business sit sem tega
    to speak to the business stvarno govoriti
    a good stroke of business dobra kupčija
    to attend to one's own business ne se vtikati v zadeve drugih
    to have no business to do s.th. ne imeti pravice kaj storiti
    to make business of doing s.th. veliko o čem govoriti
    to retire from business opustiti posel
  • cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

    cabeza de campana zvonišče
    cabeza de ganado glava živine
    cabeza menor glava drobnice
    cabeza de partido okrajno glavno mesto
    cabeza de reino prestolnica države
    cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
    dolor de cabeza glavobol
    mala cabeza nepremišljen človek
    tocado de la cabeza malo trčen
    aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
    asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
    cargársele a uno la cabeza omotičen postati
    dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
    dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
    me duele la cabeza glava me boli
    hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
    hacer cabeza glavno besedo imeti
    ir cabeza abajo vedno bolj propadati
    írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
    metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
    pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
    quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
    quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
    sacar la cabeza spet se pokazati
    sentar la cabeza k pameti priti
    subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
    tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
    tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
    no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
    torcer la cabeza umreti
    volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
    en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
    a la cabeza spredaj, na čelu
    con la cabeza al aire gologlav
    de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
    de pies a cabeza od nog do glave
    en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
    por su cabeza po lastnem sklepu
    más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
    tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj
  • calore m

    1. fiz. toplota:
    calore solare, terrestre sončna, zemeljska toplota
    calore bianco beli žar
    la crisi è giunta al calore bianco pren. kriza je na višku

    2. toplota, vročina:
    il benefico calore della fiamma dobrodejna toplota ognja
    il calore estivo poletna vročina

    3. pren. žar, gorečnost, vnema, zanos:
    parlare con calore zanosno govoriti

    4. gon (pri živalih):
    andare, essere in calore goniti se
  • calumnia -ae, f (od glag. calvor, calvī; prim. gr. κηλέω čaram)

    1. lokavo (zvito, prikrito) postopanje, sprevračanje prava, zavijanje resnice, odvetniški prijemi, laži in prevare, spletka, spletkarstvo, klevetanje, obrekovanje, zlobna (kriva, slepljiva) obtožba (naspr. fides, veritas): putabat causam calumniae se reperturum Ci., religionis calumnia Ci. lažniva pretveza, inimicorum calumniā Ci., paucorum calumniā S., calumniam coërcere (zakonito kaznovati) Ci., oppressus calumniā Aur., res per calumnias creditae Arn. po obrekljivi govorici; iurare calumniam Sulpicius in Ci. ep. priseči, da se ne toži iz spletkarstva, calumniam in aliquem iurare L. priseči, da se tožba zoper koga ne podaja iz spletkarstva, tako tudi: de calumnia iurare, ius iurandum de calumnia Icti.; nec sine ignominia calumniae relinquere accusationem poterat Ci. ne brez suma, da je bila ovadba lažniva, calumniae condemnari T. zaradi krive obtožbe; od tod met. obsodba in kazen zaradi lažnive obtožbe (spletkarstva): illo iudicio calumniam non effugiet Ci. ne izogne se kazni, ki zadene lažnivega tožnika, ferre calumniam Caelius in Ci. ep. biti proglašen za spletkarja, notatus calumniā Suet.

    2. pren. lopovščina, prevara, kovarstvo, sofistično razlaganje: quae maior est calumnia quam venire adulescentulum dicere se senatorem sibi velle adoptare? Ci., ne qua calumnia, ne qua fraus, ne qui dolus adhibeatur Ci., calumniā dicendi tempus eximere Ci. ep. iz kovarstva tako dolgo govoriti, da poteče čas senatove seje, c. timoris Caecina in Ci. ep., nimia contra se c. Q. pretirana strogost v presojanju samega sebe; occ. (pri filozofskih vprašanjih) sofistično zavijanje: Arcesilae c., Academicorum c. Ci., nullam calumniam adhibere Ci.
  • campagne [kɑ̃panj] féminin dežela, podeželje; odprto, ravno zemljišče, polje; militaire vojni pohod, vojna operacija; figuré ekspedicija; commerce kampanja, boj; sezona

    à la campagne na deželi, na kmetih
    en rase campagne na odprtem zemljišču; na kraju brez zavetja, na prostem
    campagne électorale volilna kampanja, volilni boj
    campagne de presse, de propagande časopisna, propagandna kampanja
    campagne de publicité, publicitaire reklamna kampanja
    artillerie féminin de campagne poljsko topništvo
    maison féminin de campagne hiša na deželi
    partie féminin de campagne izlet na deželo
    travaux masculin pluriel de campagne poljska dela
    vie féminin à la campagne življenje na deželi
    battre la campagne prehoditi in preiskati vso pokrajino, figuré govoriti nesmisle
    entrer en campagne začeti vojni pohod, vojno, figuré lotiti se kakega podjetja
    être en campagne biti v teku; truditi se, prizadevati si
    emmener quelqu'un à la campagne (familier, figuré) komu kaj natvesti
    mettre en campagne spraviti v tek, na noge, začeti akcijo
    se mettre en campagne stopiti v akcijo
    faire campagne contre quelqu'un nastopiti proti komu
    vivre à la campagne živeti na deželi, na kmetih
  • campo moški spol polje, njiva; poljana; stepa; športni prostor, dirkališče; tekmovanje; vojaško taborišče; bojno polje; področje, povod, prilika

    campo de acción akcijsko polje (področje)
    campo de batalla bojno polje, bojišče
    campo deportivo športni prostor
    campo de fútbol nogometno igrišče
    campo de juego igrišče
    campo de honor polje časti, bojišče
    campo santo pokopališče
    campo de tiro strelišče
    campo visual obzorje
    mariscal de campo feldmaršal
    campo a campo z vsemi silami
    a campo abierto, en campo franco pod milim nebom; na prostem (dvoboj)
    a campo raso na prostem, pod milim nebom
    batir el campo (voj) ogledovati teren
    correr el campo delati sovražne vpade
    ir al campo napraviti izlet na deželo
    levantar el campo tabor podreti; popustiti, odnehati
    salir al campo iti na deželo
    campos pl žitna polja; Am travnate poljane
    irse por esos campos de Díos nesmiselno govoriti
    Campos Elíseos (ali Eliseos) Elizejske poljane
  • cantonade [kɑ̃tɔnad] féminin, théâtre prostor za kulisami

    parler à la cantonade govoriti dovolj glasno, da to sliši več oseb; govoriti komu, za katerega domnevamo, da je za kulisami; figuré govoriti, ne da bi točno vedeli komu ozir, se zdi, da nikomur
  • carrément [karemɑ̃] adverbe naravnost; odkrito, pogumno; pravokotno, navpično; gotovo, nedvomno, najmanj

    dire carrément ce que l'on pense pogumno povedati, kar mislimo
    parler, répondre carrément odkrito, brez ovinkov govoriti, odgovoriti
    elle est arrivée carrément une heure en retard najmanj eno uro je prišla prepozno
  • caso moški spol primer, slučaj, naključje, pripetljaj; povod; sklon; sporno vprašanje; bolezenski primer

    caso de conciencia vprašanje vesti
    caso de necesidad sila, potreba
    caso que, en caso de que, caso de v primeru da
    dado caso que domnevajmo, da
    demos caso que vzemimo, da
    se da el caso que zgodi se, da
    el caso es que stvar je ta, da; namreč
    el caso es que no puedo hacerlo pri najboljši volji tega ne morem napraviti
    estar en el caso biti na tekočem
    hablar al caso stvarno, smotrno govoriti
    hacer caso de ozirati se na, zelo ceniti, za važno imeti
    hacer caso omiso de ne upoštevati
    no hacer al caso ne ustrezati; nič ne deti
    no me hace caso nič mu ne smem reči, ne posluša me
    ¡no le hagas caso! ne verjemi mu! ne poslušaj ga!
    ¡vamos al caso! k stvari!
    de caso pensado namerno
    del caso dotičen
    en caso necesario (ali de necesidad) v primeru potrebe
    dirección en caso necesario zasilen naslov (pri menici)
    en ningún caso nikakor, v nobenem primeru
    en su caso oziroma
    yo en el caso de V. jaz na Vašem mestu
    en tal caso v tem primeru
    en todo caso v vsakem primeru; vsekakor, na vsak način
    para el caso que za primer da
    por el mismo caso ravno zato
    si es caso mogoče
  • cátedra ženski spol kateder; stolica, učiteljsko mesto na visoki šoli, profesura; predavalnica

    cátedra libre privatna docentura; lektorat
    hacer oposiciones a una cátedra potegovati se za učno mesto
    pasear la cátedra predavati prazni predavalnici
    poder poner cátedra mojstrsko obvladati kako znanost ali umetnost
    poner cátedra šolniško govoriti
    ex cátedra zviška, ex cathedra
    hoy no tiene cátedra danes ne predava (profesor)
  • cattedra f

    1. (profesorski) kateder:
    stare, sedere in cattedra pren. naduto, ošabno govoriti; katedra:
    cattedra di letteratura italiana katedra za italijansko književnost

    2. papežev, škofov stol (v cerkvi); ekst.
    cattedra papale, di s. Pietro Petrov, apostolski, sveti sedež, papeštvo
    cattedra episcopale škofovstvo, škofovska funkcija
  • causa f

    1. vzrok, razlog:
    la velocità è la causa principale degli incidenti stradali hitrost je glavni vzrok prometnih nesreč
    esser causa di povzročiti, povzročati
    causa di forza maggiore pravo višja sila
    a causa di, per causa di zaradi:
    per causa tua zavoljo, zaradi tebe

    2. pravo zadeva:
    far causa a qcn. koga tožiti
    dar causa vinta pren. popustiti, odnehati
    esser parte in causa biti v kaj vpleten, za kaj zainteresiran
    parlare con cognizione di causa govoriti dobro poznavajoč stvar
    avvocato delle cause perse pren. pravdač, kvazi dohtar

    3. stvar:
    servire la causa della democrazia boriti se za demokracijo
    far causa comune con qcn. skupaj se zavzemati za; solidarizirati se s kom

    4. jezik
    complemento di causa prislovno določilo vzroka
  • cause [koz] féminin vzrok, razlog, povod; zadeva, stvar; pravda, proces

    à cause de, pour cause de zaradi
    à cause que (vieilli) ker
    état masculin de cause dejansko stanje
    en désespoir de cause kot zadnje sredstvo
    en tout état de cause na vsak način, vsekakor
    et pour cause! iz dobrega razloga, in ne brez vzroka, in jasno (je) zakaj!
    pour cause de santé iz zdravstvenih razlogov
    (à) petite cause grands effets majhni vzroki, veliki učinki (velike posledice)
    avocat masculin sans causes odvetnik brez klientele
    la bonne cause dobra, pravična stvar
    cause célèbre senzacionalen proces
    cause de divorce razlog za razvezo
    cause embrouillée zapletena, težavna stvar
    cause finale cilj
    cause de pourvoi razlog za pritožbo
    avoir gain de cause, cause gagnée doseči ugodno rešitev, zmagati
    donner gain de cause, cause gagnée prav dati
    être (la) cause de quelque chose biti vzrok za kaj, povzročiti kaj
    (familier) je ne suis pas cause si ... jaz nisem vzrok, nisem kriv, če ...
    être en cause (juridique) biti stranka v pravdi; biti v debati
    n'être pas en cause, être hors de cause ne biti prizadet, ne biti udeležen, ne prihajati v poštev
    la cause est entendue stvar je (sedaj) jasna (za odločitev)
    faire cause commune avec quelqu'un zvezati se s kom, imeti iste cilje, delati za isto stvar
    mettre en cause pritegniti v proces
    mettre hors de cause izključiti
    obtenir gain de cause dobiti svojo pravico
    parler en connaissance de cause govoriti kot dober poznavalec stvari
    plaider une cause voditi proces (kot zagovornik)
    plaider la cause de quelqu'un koga v zaščito vzeti, braniti
    prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, braniti njegove interese
    remettre en cause quelque chose dvomiti, sumiti o čem
  • causer [koze] verbe transitif

    1. povzročiti, biti vzrok; figuré dajati, nuditi

    2. kramljati, pogovarjati se, pomenkovati se; konferirati; familier

    causer à quelqu'un govoriti s kom
    la musique me cause de grandes joies glasba mi daje veliko veselja
    causer de la pluie et du beau temps govoriti o brezpomembnih, nevažnih stvareh
    causer politique govoriti o politiki
    (c'est) assez causé dovolj (je) govorjenja!
    trouver à qui causer (familier) naleteti na pravega, na odločno, energično osebo
    causer (sur quelqu'un) opravljati (koga), jezike brusiti (o kom)
  • cavolata f

    1. kulin. zeljnata juha

    2. evfemistično pog. neumnost, budalost:
    dire cavolate govoriti neumnosti