Franja

tralice
in tralice avv. postrani, poševno
guardare in tralice pren. kradoma gledati

trāns-vertō (trā-vertō) -ere -vertī -versum, stlat. trāns-vortō -ere -vortī -vorsum (trāns in vertere) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati); metaf.

1. zaobrniti (zaobračati), spremeniti (spreminjati): defensionem in accusationem Ap.

2. odvrniti (odvračati): inimica Arn., fontes meos Tert. — Od tod adj. pt. pf. pass. trānsversus ali trāversus, stlat. trānsvorsus 3, adv. -ē „na drugo (ono) stran obrnjen“ =

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, (po)stranski: fossa, vallum C., cuniculi L. stranski podkopi, tramites, limites L., viae Ci. prečne, stranske ceste, transverso foro Ci. preko trga, transverso itinere L. počez, po(v)prek, (na)pošev, transversa itinera L. fr. stranske poti, pri S. pa = stranski (po)hodi, transversa proelia S. napadi s strani (od strani), napadi v bok (z boka), atrum transverso calamo signum H. črna poprečna poteza (kot znak za napako), transversus digitus, unguis, gl. digitus, unguis; in columella horas … transverse describere Vitr., transverse ambulare Veg.; acc. n. sg. in pesn. tudi pl. adv.: transversum (po(v)prek) secans Front., transversa tueri V. ali aliquem transversa tueri Val. Fl. postrani (pisano, neprijazno, sovražno) gledati (koga), (sc. venti) transversa (od strani) fremunt V.; pren.: transvorsum trudere a recte consulendo Ca. na stran potiskati (porivati) = odvračati, odrivati

2. occ.
a) cuius in adulescentiam traversa incurrit misera fortuna rei publicae Ci. ki mu je kot mladeniču pot prekrižala … , aliquem transversum ferre Q. ali auferre Plin. ali agere Sen. ph. spraviti koga s prave poti, usmeriti (spraviti) koga na krivo pot (stranpot).
b) navzdolnji, (po)stranski, bočen: transversorum ordinum partes appellantur casus, derectorum genera Varr., ut sit una (sc. ratio) derecta, altera transversa Varr. — Od tod subst. trānsversum (trāversum) -ī, n (po)prečnost, počeznost, poševnost, poševnina, prečna (počezna, poševna) lega ali smer, starejše šija: in transversum Plin. po(v)prek, prečno, per transversum Plin. vprek, po(v)prek, (na)pošev, ex transverso Pl., Lucr., Plin. od strani, vprek, po(v)prek, (na)pošev; pren. de ali e(x) tra(ns)verso = nepričakovano, nenadoma, (i)znenada, nenadno, proti pričakovanju, nenadejano: Petr., Aug. idr., ecce tibi e transverso Lampsacenus Strabo Ci. ep., ecce de traverso Caesar … rogat Ci. ep., ecce tibi iste de transverso „heus“, inquit, „adulescens … “ Corn.

travers [travɛr] masculin

1. majhna, nekoliko smešna napaka

chacun a ses travers vsak ima svoje napake

2. širina; poprečnost, poševnost; nepravilnost

à travers quelque chose, au travers de quelque chose skozi kaj
passer à travers les champs iti čez polja
en travers počez, poprek
à tort et à travers vsevprek
de travers poševno, po strani; narobe
deux travers de doigt dva prsta širok
avoir l'esprit de travers nespametno govoriti
les affaires vont de travers stvari gredo narobe
(familier) j'ai avalé de travers zaletelo se mi je (pri požiranju)
comprendre quelque chose de travers narobe kaj razumeti
courir à travers champs ucvreti jo čez polje
entendre de travers narobe, napak slišati, preslišati
se mettre en travers postaviti se po robu, prekrižati (de quelque chose kaj), ovirati
passer au travers srečno uiti
regarder de travers po strani gledati
prendre quelque chose de travers biti zelo občutljiv za kaj

travērso

A) agg. prečen, poševen:
via traversa stranska, prečna ulica; ekst. bližnjica
agire per vie traverse delovati skrivaj, nepošteno

B) m

1. širina (predmeta):
a traverso, di traverso, per traverso poprek, počez, pošev
per il traverso po širini
andare di traverso zaleteti se (jed, pijača)
guardare di traverso gledati postrani (tudi pren.);
prendere qcs. di traverso pren. kaj narobe razumeti, tolmačiti, vzeti

2. navt. bok:
di traverso bočno

través moški spol poševnost, prečnost; prečno bruno; nadloga, sitnost, ne- všečnost

a(I) través, de través počez, poprek, poševno, skozi
dar al través (mor) nasesti; ne se posrečiti, spodleteti
dar al través con uničiti; preprečiti, onemogočiti
mirar de través po strani gledati
poner de través navskriž dati, razperiti!

tr̀buh m, mn. tr̀busi tȑbūha
1. trebuh, abdomen: rasporiti kome trbuh nožem; životinje mirno stoje do -a u nanosu snijega; dobiti trbuh postati trebušat; hvatati se rukama za trbuh od smijeha grabiti se z rokami za trebuh od smeha; gledati jedan drugom u trbuh gledati drug drugemu u trebuh, v skledo; zalijepio mu se trbuh za leda zelo je suh; igra -a trebušni ples; ona ima trbuh do zuba je visoko noseča; ići (s) -om za kruhom iti s trebuhom za kruhom
2. trebuh, drobovje, vamp: čujem kako mu se mućka pivo u -u
3. ekspr. lakota: ako ga trbuh ne natjera da štogod radi, razum ga neće
4. prednik: danas od -a popa Miloša ima mnogo čeljadi
5. potomstvo: otad sve do danas taj je trbuh vladao u Skadru

triglia f (pl. -glie) zool. trilja (Mullus):
triglia di fango barbon, batoglavica, blatnica (Mullus barbatus)
triglia volante (pesce rondine, dattilottero) morski koto, barbastril (Dactylopterus volitans)
fare gli occhi di triglia a qcn. pren. koga zaljubljeno gledati

tutto

A) agg.

1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto

2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko

4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da

C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli

Č) m invar.

1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto

übersehen^*1: sich übersehen do sitega se nagledati; naveličati se gledati

ukóčiti ùkōčīm
I.
1. skrepeniti: mraz sve ukoči
2. zavreti: ukočiti točak kočnicom, papučom; ukočiti posao, promet, saobraćaj
3. zatakniti: ukočiti pušku
4. srepo se zagledati v kaj: ukočiti oči; gledati ukočeno gledati srepo
II. ukočiti se
1. otrpniti: ukočiti se od zime, od straha; vrat mu se ukočio
2. zastati: ukočila se trgovina
3. ukočio mu se pogled srpo gleda

úra (-e) f

1. ora:
hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
biti plačan na uro venir pagato a ora
biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
delovna ura ora lavorativa
ura letenja ora di volo
avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
proste ure ore libere
šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
pren. zadnja ura ultima ora

2. (naprava) orologio:
ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
naviti uro caricare l'orologio
ročna, zapestna ura orologio da polso
stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
nihalna ura orologio a pendolo
digitalna ura orologio digitale, numerico
šahovska ura orologio da scacchi
peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
radijsko vodena ura orologio radiocomandato

3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
imeti štete ure avere le ore contate
gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
huda ura temporale
policijska ura coprifuoco
ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
fiz. atomska ura orologio atomico
biol. biološka ura orologio biologico
šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
elektr. kilovatna ura kilowatora
šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
teh. ura nič ora zero
PREGOVORI:
rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più

usare

A) v. tr. (pres. uso)

1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
usare un abito nositi obleko
usare le mani tepsti
usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
usare le orecchie pazljivo poslušati
usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze

2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
usare le buone maniere biti olikan
usare un diritto uveljavljati pravico

3. poseči, pomagati si:
usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
usare molta attenzione biti zelo pazljiv
usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben

4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
usare una cortesia storiti uslugo

5. imeti navado

B) v. intr.

1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice

2. ravnati:
usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim

3. biti v modi, moderen:
adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete

C) v. intr. impers. biti navadno, običajno

Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na

ȕsna ž anat. ustnica: gornja, donja usna; riječ mu je zamrla na -ama; ispucane, debele, naprćene, blijede -e; ugristi se za -u; oteti se s usana zareči se, nehote izreči; visiti na nečijim -ama gledati komu, ko govori, na ustnice

vacancy [véikənsi] samostalnik
praznina, praznota; prazen, nazaseden ali prost prostor; prazno, izpraznjeno, nezasedeno, vakantno službeno mesto
figurativno praznina, vakuum, vrzel, luknja; pustina, neobdelan svet; (redko) nezaposlenost, brezdelnost, brezdelica, prost čas

a vacancy in an office prosto (delovno) mesto v pisarni (uradu)
to fill a vacancy zapolniti, zamašiti vrzel
to gaze, to look into vacancy strmeti, gledati v prazno
my work does not leave me a moment's vacancy moje delo mi ne pušča niti trenutka prostega časa

vague² [vag] adjectif nejasen, nedoločen, meglen; negotov, nezanesljiv; ohlapen, viseč (obleka); pust, neobdelan; masculin nedoločnost, nejasnost, negotovost; praznota

terre féminin vague pustota
notions féminin pluriel vagues megleni pojmi
avoir du vague dans la pensée nejasno misliti
je suis dans le vague ne vem pri čem sem
le vague à l'âme melanholija, svetobolje
regarder dans le vague (figuré) gledati v prazno
se perdre dans le vague tjavdan govoriti, (figuré) izgubiti trdna tla pod seboj
être très vague ne reči ne da ne ne

váljati vâljām
I.
1. valjati: valjati sukno, gvožđe; valjati u hladnom stanju
2. valiti: valjati bure, kamen; vjetar valja oblake
3. valjati očima od jednoga do drugoga pogledovati, gledati sedaj tega, sedaj onega
4. grobati: valjati lozu
5. valjati: valjkom valjati zemlju, njivu
II. valjati se
1. valjati se: valjati se od smijeha; valjati se po blatu
2. valiti se: potok se valja i pjeni, peni
3. teči: suze se valjaju niz lice

vȁška ž (t. vašak) pes, kužek: svaka vaška obaška vsak vleče na svojo stran; ona pristaje da se vole na njen način, a ako njemu ne podnosi, svaka vaška obaška; živjeti kao mačka i vaška gledati se kot pes in mačka; doterati do vašaka priti na nič, v življenju izgubiti vse

verliebt zaljubljen (tudi figurativ); bis über beide Ohren verliebt sein biti zaljubljen do ušes; verliebte Augen machen zaljubljeno gledati (koga)

vista ženski spol vid; oči; pogled, pregled, razgled; sodna obravnava, hišna preiskava; namera, cilj

vista de águila orlovske oči
vista cansada daljnovidnost
vista de una causa sodna razprava, (pred)preiskava
vista corta kratkovidnost
letra (giro) a la vista menica na pokaz
punto de vista vidik, stališče
a vista vpričo; glede; pri roki, v bližini; pod nadzorstvom; trg na pokaz
a la vista takoj, na pokaz
a vista de ojo(s) na lastne oči; očitno
a vista de pájaro z viška; z višine
a vista perdida, a pérdida de vista nedogledno
a primera vista na prvi pogled
a simple vista s prostim očesom, na oko
de vista dejansko, resnično
de mucha vista pozornost zbujajoč, efekten
en vista (de) glede, kar se tiče; zaradi; na vidiku; vpričo
en vista de ello v takih okolnostih
en vista de que vpričo tega, da; ker
¡hasta la vista! na svidenje!
apartar la vista (fig) obraz proč odvrniti
bajar la vista (fig) v tla gledati
cantar de vista peti brez priprave
clavar (ali poner) la vista en pogled upreti v
conocer de vista na videz poznati
desviar la vista stran pogledati
estar a la vista biti na vidiku; paziti, varovati se; v oči pasti, jasen biti
hacer la vista gorda (fig) eno oko zatisniti; delati se, kot da ne vidimo
irse de vista izginiti iz vida
se me va la vista miglja mi pred očmi
¡márchate de mi vista! izgini mi izpred oči!
perderse de vista (fig) biti zelo prebrisan
pasar la vista por la carta bežno prebrati pismo
saltar a la vista v oči pasti
tener vista dobro izgledati, se prilegati
torcer la vista (fig) oči zavijati
vistas pl razgled
a ojos vistas očitno, vidno; vedno bolj

vistillas ženski spol množina

irse a las vistillas (pop) gledati v tuje karte (pri kartanju)