Franja

κατα-βαίνω [gl. βαίνω; aor. 2 imp. κατάβα, κατάβηθι; ep. aor. 3 pl. κατέβαν; cj. 1 pl. καταβήομεν (-βείομεν); med. aor. mixtus κατεβήσετο, cj. καταβήσεται, imp. καταβήσεο] 1. intr. a) doli grem, stopam, korakam, skačem, lezem, grem iz mesta ali iz notranje dežele k obrežju, τινός, ἐκ, ἀπό τινος iz, z, ἀπὸ τοῦ ἵππου razjašem, τί, ἐς, ἐπί τι, ἐντός τινος, παρά τινα v, k, εἰς ἀγῶνα odrinem na niže ležeče borišče, grem v boj; θάλαμον v sobo, Ἀΐδαν v Had; κατέβη ἡ βροχή ploha se je usula NT; o govorniku: stopim z govorniškega odra; b) pren. spuščam se v kaj, ponižam se do česa, začnem o čem govoriti, končam govor s čim ἐς λίτας, κατέβαινε αὖτις παραιτεόμενος končal je s tem, da je zopet prosil, začel je zopet prositi. 2. (navidez) trans. κλίμακα grem po stopnicah doli, ὑπερώια iz gornjih sob.

κατα-τείνω (gl. τείνω; tudi v tmezi) 1. trans. a) napenjam, nategujem, doli vlečem ἡνία, ὅπλα (vrvi) odpenjam, zvijam; b) pritiskam, mučim; c) raztegujem, razpostavljam v dolgih vrstah, διώρυχας kopljem dolge jarke, δόλιχον τοῦ λόγου raztegujem govor, obširno govorim. 2. intr. a) napenjam se, trudim se; ne odneham; b) raztezam se, segam do ἐπί, εἴς τι, ταύτῃ.

λαλιά, ἡ (λάλος) 1. blebetavost, blebetanje, prazno govorjenje, (po)govor, vest. 2. govorica, jezik, narečje NT.

λέξις, εως, ἡ (λέγω) govor(jenje), način govorjenja, izraz, beseda, slog, κατὰ λέξιν od besede do besede, doslovno, izrečno.

λόγος, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h komu na pogovor (posvetovanje), pogovarjam se s kom τινί, ἐμαυτῷ διὰ λόγων ἀφικόμην govoril sem sam s seboj = premišljeval sem pri sebi, ἐν λόγοις εἰμί τινι pogovarjam se s kom, λόγους ποιοῦμαι περί τινος začnem se pogajati zaradi česa, ἐς τοιούτους λόγους ἐμπίπτειν ἀναγκάζομαι prisiljen sem tako govoriti; posebno dovoljenje, pravica govoriti; λόγον αἰτέομαι prosim besede, τυγχάνω λόγου dobim besedo, pridem do besede, δίδωμι λόγον τινί dam komu besedo; c) α.) rek, izrek, pregovor, λόγος ἀρχαῖος, παλαιός, božji izrek, prorokovanje δρυὸς λόγοι μαντικοί; β.) povelje, zapoved δέκα λόγοι NT, ἐπὶ τῷ πλήθει λόγος (ἐστί) narod odločuje sam; γ.) naročilo, predlog, pogoj φέρω τοὺς αὐτοὺς λόγους, λόγον δέχομαι; λόγος γίγνεται περί τινος predlaga se kaj, λόγον προσφέρω predlagam, ἐπὶ τίνι λόγῳ pod kakim pogojem, v kak namen, ἐπὶ λόγῳ τούτῳ v ta namen, pod tem pogojem; δ.) dogovor, sklep: οὐκ ἦλθον ἐς τούτου λόγον, ὥστε μάχεσθαι niso mogli skleniti, κοινῷ λόγῳ po skupnem sklepu, ἐπί τινι λόγῳ na podlagi dogovora; ε.) trditev, izjava, τῷ σῷ λόγῳ po tvoji trditvi, λόγῳ ὡς Λακεδαιμονίων νικώντων vsled izjave, da so L. zmagali; ζ.) beseda (na katero se lahko zanesemo) Sof. O. C. 651 (opp. ὅρκος); η.) (prazne) besede (opp. ἔργον), izgovor, pretveza, λόγοις φιλέω ljubim samo z besedami, λόγοις ἐλεέω pomilujem (tolažim) z lepo besedo, ὡς γυναῖκα τῷ λόγῳ na videz žensko, λόγους λέγω blebetam, λόγου ἕνεκα samo na videz, ἐκ σμικροῦ λόγου pod malenkostnim izgovorom. 3. vsebina govora: a) govorica, vest, glas, poročilo, slava; λόγος διῆλθε govorica (glas) se je razširila, λόγος ἐστί, ἔχει, κατέχει, φέρεται pripoveduje se, govori se, govorica je; λόγον ἔχεις imaš slavo, λόγος ἀγαθός σε ἔχει dobro se govori o tebi, ἔχω λόγον govori se o meni, λόγου πλείστου zelo ugleden; λόγῳ οἶδα, ἐξακούω, πυνθάνομαι drugi so mi to povedali, od drugih vem; b) govor po obliki in vsebini: α.) pripovest, resnična zgodba (opp. μῦθος), basen, bajka; τέρπω τινὰ λόγοις razveseljujem koga s povestmi, λόγους πλάττω izmišljam bajke (prazne govorice), λόγον λέγω pripovedujem basen, λόγος τοῦ κυνός basen o psu, οἱ Αἰσώπου λόγοι Ajzopove basni; β.) opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, oddelek (knjige), ἐν τοῖσι Ἀσσυρίοισι λόγοισι v odstavku, kjer se govori o Asiriji, οἱ πρῶτοι τῶν λόγων prve knjige (zgodovine), prejšnji spisi, ἐν ἄλλῳ λόγῳ na drugem mestu (moje zgodovine); γ.) proza ἐν λόγῳ καὶ ἐν ᾠδαῖς; δ.) javen govor, zgovornost, govorništvo ἡ λόγων τέχνη; ε.) načelo, teorija, nauk NT; ζ.) razlaga, pojem, bistvo; οὐσία, ἧς λόγον τοῦ εἶναι δίδομεν bitje, kateremu pripisujemo resnično bivanje. 4. stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora), τὸν ἐόντα λόγον φαίνω (λέγω) opišem stvar tako, kakršna je, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ pokažem slabo stvar kot dobro, ἐπεὶ πάντ' ἐπίστασαι λόγον ker ti je cela stvar znana, ἱκανὸς αὐτῷ ὁ λόγος ima dosti snovi za govor, ἄλλος λόγος (ἂν εἴη) to je (bi bila) druga stvar,. 5. NT λόγος Beseda, Sin božji. II. računanje. 1. a) račun, ob-, preračun, zagovor, odgovor, λόγον αἰτέω, ἀπαιτέω, λαμβάνω zahtevam račun, pozivljem na odgovor, λόγον συναίρω napravljam račun, λόγον ὑπέχω sem odgovoren; λόγον (ἀπο)δίδωμι dajem račun (odgovor), ἐμαυτῷ περί τινος dajem sebi odgovor, skrbno preudarjam pri sebi; b) preudarjanje, ἀληθεῖ λόγῳ χράομαι preudarjam prav; mnenje, namen, ἐπὶ τῷδε τῷ λόγῳ ὥστε s tem namenom, da, τῷ ἐκείνων λόγῳ po mnenju onih,. 2. ozir (anje), čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; λόγον ποιοῦμαι, ἔχω jemljem v poštev, oziram se na kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ποιοῦμαι, οὐδένα λόγον ἔχω ne jemljem v poštev, ne uvažujem, ne oziram (menim) se za kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ἀπώλοντο neslavno so poginili; ἐς χρημάτων λόγον ἰσχύω z ozirom na premoženje, λόγου οὐδενός (ἐλαχίστου, σμικροῦ) εἰμι nimam nobene veljave, sem brez ugleda, οἱ λόγου πλείστου ὄντες najuglednejši možje; ἐς λόγον τίθεμαι oziram se na kaj, upoštevam, čislam, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον z ozirom na to, potemtakem; ἐν ἀνδραπόδων (συμμάχων) λόγῳ γίγνομαι (εἰμί) veljam, smatram se za sužnja (zaveznika), ἐν ὁμήρων λόγῳ ποιέομαι štejem med talnike. 3. (pameten) vzrok, povod, razlog, λόγον ἔχω imam (pameten) vzrok, οὐκ ἔχει λόγον za to ni pametnega razloga = ni misliti, οὐδὲ πρὸς ἕνα λόγον niti iz enega pametnega vzroka, τίνι λόγῳ iz katerega vzroka, ἐξ οὐδενὸς λόγου brez vzroka. 4. razmerje, način, ἀνὰ λόγον po razmerju; κατὰ λόγον τῆς δυνάμεως v primeri z njih močjo, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον na ta način, κατὰ τὸν αὐτὸν λόγον τῷ τείχει na isti način, ravno tako kakor zid. 5. a) pamet, razum, μετὰ λόγου, κατὰ λόγον pametno, ὀρθὸς λόγος prava pamet, λόγον ἔχω τινός razumem, vem kaj, ὁ λόγος αἱρεῖ zdrava pamet veleva (uči), pametno je; b) bistvo, pomen τῆς ψυχῆς.

μεταξύ adv. (μετά) v sredi, med, vmes, 1. o prostoru: μεταξὺ ὑπολαμβάνω v sredi govora, med govorom prekinem, μεταξὺ λόγον καταλύω pretrgam govor v sredi. 2. o času: med tem, ta čas, pozneje NT, οὐ πολλοῦ χρόνου μεταξὺ γενομένον po preteku malo časa, ἐν τῷ μεταξὺ χρόνῳ v času med tem. 3. praep. z gen. med (o času) ὁ μεταξὺ τῆς δίκης τε καὶ τοῦ θανάτου χρόνος; μεταξὺ τῶν λόγων da prekinem svoj govor v sredi. 4. s spolnikom: ὁ, ἡ, τὸ μέταξύ ki leži (se nahaja) v sredi (o prostoru in času) τὸ μεταξύ vmesni prostor, vmesni čas, ἐν τούτῳ τῷ μεταξύ na tej morski ožini, τὰ μεταξὺ τούτων dotlej, ta čas. 5. s part: med, v sredi med, δειπνῶν, ὀρύσσων, λέγων, πορευόμενος med obedom, kopanjem, govorom, potovanjem, ali: med tem, ko sem obedoval, kopal itd.

μῦθος, ὁ 1. beseda, govor, izrek, pripoved, zgodba, poročilo; pogovor, razgovor, razmišljanje, misel, sklep, naklep, svet, zapoved, ukaz. 2. izmišljena povest, govorica, vest, basen, pravljica, bajka. 3. pri-, dogodek, zgodovina, predmet govora, stvar.

νεᾱνίευμα, ατος, τό mladeniško (prenaglo) dejanje (govor), mladeniška razposajenost.

ὀμφή, ἡ, dor. ὀμφά [Et. iz songwhā, nem. singen] ep. poet. 1. glas. 2. beseda, govor. 3. naznanilo, božji izrek, prorokba, razodetje.

ὄψ, ὀπός, ἡ ep. poet. [Et. iz ϝοψ, woqw-s, lat. vox, cis, gl. ἔπος] 1. glas, zvok. 2. beseda, govor, izrek.

παιδικός 3 (παῖς) 1. kar se tiče otrok ali dečkov, otroški, deški, mlad. 2. otročji, malenkosten φθόνος. 3. kar se tiče ljubezni do dečkov, λόγος ljubavna povest, (po)govor o ljubljenih dečkih. – subst. τὰ παιδικά a) ljubimec, ljubljenec; b) najljubše opravilo (delo) φιλοσοφία.

παρενθήκη, ἡ (παρ-εντίθημι) ion. stranska zgradba, vmesna stavba, dostavek, vstavek, παρενθήκην λόγου ποιέω vstavljam v govor.

παύω [fut. παύσω, pass. pf. πέπαυμαι, aor. ἐπαύθην itd., ep. pr. inf. παυέμεν(αι), impf. iter. παύεσκεν in παυέσκετο, aor. cj. 3 sg. παύσῃσι, 1 pl. παύσομεν] I. act. 1. trans. storim, da kdo neha, ustavim, ukinem, končam, odstranjujem, odpravljam; zadržujem (oviram) koga, da ne stori česa τινά τινος, odvračam od česa; pomirim, tolažim, olajšujem (bolečine), τόξον pustim, da počiva, λόγον končno sklenem, ἀγορήτην storim, da umolkne = usmrtim; τινὰ τῆς ἀρχῆς odstavim, pahnem s prestola, ἐκ κακῶν rešim iz (oprostim) nesreče, γελῶντά τινα preženem komu smeh, ἐνοχλοῦντά τινα naredim konec nadležnostim. 2. intr. samo imper. παῦε, παύετε nehaj(te), stoj(te), miruj(te), molči(te), tiho! II. pass. in med. 1. a) neham s čim, odneham od česa, opustim kaj τοῦ γόου, s part. οἰκτείρων neham pomilovati, λέγων govoriti, sklenem govor, umolknem; b) umirim se, mirujem, neham (končam) se, φλόξ ugasne, ἄνεμος veter se poleže; παυστέον treba je odpraviti. 2. oprostim se, osvobodim se česa τινός, izgubim (službo), odstavijo me, odpovem se službi.

πρό-ειμι² (εἶμι) 1. grem naprej ali spredaj, naprej korakam (pred kom), naprej prodiram, krenem naprej, κατὰ βραχύ počasi, polagoma. 2. pren. a) o času: potekam, minevam, προιόντος τοῦ χρόνου ko je potekal čas, v teku časa; b) nadaljujem (govor), προιόντος τοῦ λόγου tekom govora; c) prekoračim pravo mero, grem dalje nego je prav τοῦ καιροῦ.

προ-έρχομαι med. (gl. ἔρχομαι) 1. naprej grem, hodim, korakam (pred kom), grem dalje NT, odhajam, odrinem. 2. o času: potekam, minevam, προελθόντος τοῦ χρόνου tekom časa, οἱ προεληλυθότες ταῖς ἡλικίαις vojaki višje starosti, starejši vojaški letniki. 3. nadaljujem (govor), grem naprej, napredujem, razvijam se, pomikam se naprej; τὰ Περσέων πρήγματα ἐς τόδε προελθόντα so se dvignile do tega viška, οἷ ἀσελγείας se je povzpel do tolike drznosti, εἰς πᾶν μοχθηρίας. 4. prihajam iz česa, javno nastopam. 5. prihajam mimo koga, prehitevam τινά NT.

προ-οιμιάζομαι med. [fut. προοιμιάσομαι] napravljam uvod, vpeljujem, začenjam (govor), rečem v predgovoru.

ῥῆμα, ατος, τό (gl. εἴρω) 1. a) beseda, izraz, reklo; b) izrek, stavek; pl. govor, ῥήματι dobesedno, po besedah, doslovno; c) vest, pripoved, razgovor; d) povelje, zapoved, zakon. 2. NT pravna reč, nauk, stvar, dejanje.

ῥῆσίς, εως, ἡ (gl. ῥῆμα) 1. govorjenje, govor, način govorjenja. 2. beseda, izrek, pripoved(ovanje). 3. sklep Λακεδαιμονίων.

ῥήτρα, ἡ, ion. ῥήτρη 1. beseda, govor, ῥήτραν λαμβάνω dobim besedo (pravico do govora). 2. dogovor, pogodba. 3. od-, naredba, sklep, postava, zakon.

στέλλω [Et. iz στελjω, slov. -steljem, -stlati. – Obl. fut. στελῶ, aor. ἔστειλα, pf. ἔσταλκα, pass. pf. ἔσταλμαι, aor. ἐστάλην, fut. σταλήσομαι, med. fut. στελοῦμαι, aor. ἐστειλάμην, ep. fut. στελέω, aor. στεῖλα, ion. plpf. 3 pl. ἐστάλατο]. A act. I. trans. 1. a) postavljam (v bojni red), urejam, pripravljam, podvzamem, opremljam, oborožujem νῆα, στρατόν, πλοῦν; b) opravljam, oblačim, preoblačim, krasim, zaljšam, τινί s čim. 2. spenjam, snemam ἱστία. 3. a) pošiljam po koga, velim komu priti, povabim ὑμάς ἔστειλ' ἱκέσθαι; b) odpravljam, odpošiljam koga τινὰ ἐπί τινα, εἰς μάχην pošiljam v boj. II. intr. napotim se, odpravim se (na pot), vozim se, jadram; pripravljam se, oborožujem se. B med.-pass. I. 1. opravljam (opremljam) se, odpravim se; odpotujem, odidem, odjadram, peljem se, korakam, hodim, grem, pridem. 2. med. a) spenjam (snemam) svoja jadra ἱστία; λόγον skrajšam govor, govorim ponižno; b) NT varujem se μή, ogibljem se česa; c) pozivljem k sebi, pošiljam koga τοὺς ἐμούς; d) oblačim si kaj; e) grem nad koga z vojsko, vzdignem se z vojsko proti komu. 3. pass. a) pošljejo, vodijo me kam, pošljejo po mene; ἐφ' ἁστάλη = ἐφ' ἃ ἐστάλη; ὥσπερ ἦν ἐσταλμένον kakor se je sporočilo (zapovedalo); b) sem oblečen, opremljen, opravljen, oborožen s čim, sem vklenjen v kaj τινί.