Franja

Wendung, die, (-, -en) zasuk, obrnitev, obrat; sprachlich: fraza; eine andere Wendung geben obrniti (v drugo smer)

wheel² [wi:l] prehodni glagol
obrniti, obračati okoli osi; vrteti v krogu; valiti, valjati; opremiti s kolesi; voziti (a wheel chair stol na kolesih)
kotaliti, prevažati na kolesih

to wheel in a barrow voziti v samokolnici
to wheel a victim zgodovina treti žrtev na kolesu
neprehodni glagol
naglo se obrniti (round okoli)

to wheel on an axis vrteti se okoli osi
to wheel about in one's opinion spremeniti svoje mnenje
to wheel about to the other extreme zapasti v drugo skrajnost

whirl¹ [wə:l] samostalnik
vrtinec; vrtenje, vrtinčenje
figurativno zmešnjava, zmeda; razburjenje; vrtoglavica

a whirl of passion vrtinec strasti
to be in a whirl figurativno izgubiti glavo
to give s.th. a whirl ameriško, pogovorno preskusiti kaj
her thoughts were in a whirl v glavi so se ji vrtinčile misli ena za drugo

year [ji: britanska angleščina tudi jə:] samostalnik
leto
množina doba, starost
astronomija perioda, obhodni čas (planeta)

year by year, from year to year od leta do leta, iz leta v leto
year in year out, year after year od leta do leta, leto za letom, skozi vsa leta
years before pred(mnogimi) leti
poetično in years v letih, star
a man in years starček
every other year vsako drugo leto
for years to come za prihodnja leta
for years leta in leta, mnogo let
once a year enkrat na leto
from year's end to year's end od začetka do konca leta
year-long enoleten, leto dni trajajoč
last year lansko leto, lani
next year prihodnje leto
civil (common, legal) year navadno leto
leap-year, bissextile year prestopno leto
church (Christian, ecclesiastical) year cerkveno leto
Great Year, Perfect Year veliko (platonsko) leto (26.000 let)
astronomical, solar year sončno leto
old year staro leto
New year novo leto
a happy New year srečno novo leto
New year's Day novoletni dan, Novo leto (l. jan.)
New year's Eve novoletni večer, silvestrovo
in the year of our Lord, in the year of grace v letu Gospodovem
school year šolsko leto
this year's exhibition letošnja razstava
many years' experience mnogoletno izkustvo
she is clever for her years bistra je za svoja leta
he is well on in years on je že v letih, je že star
she died at eight years old umrla je v starosti 8 let

zajáhati (-am) perf.

1. montare in groppa, in sella, insellare; montare:
zajahati mezga montare in groppa a un mulo
zajahati kolo montare in bicicletta, inforcare la bicicletta

2. galoppare via

3. cavalcare, andare cavalcando

4. ekst. montare:
pri gonjenju je krava zajahala drugo kravo la vacca in calore montò su un'altra vacca

5. pog. angariare:
ne pusti, da te nasilnež zajaha non lasciarti angariare da quel prepotente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajahati pegaza montar sul cavallo pegaseo

zamoríti (-ím) perf.

1. soffocare; uccidere:
alge zamorijo drugo rastlinstvo le alghe soffocano le altre piante

2. pren. guastare, uccidere:
zamoriti v otroku ustvarjalnost uccidere l'estro creativo del bambino

3. mettere di malumore; rovinare:
s svojimi neslanostmi je zamoril večer con le sue insulsaggini rovinò la serata

zank|a² ženski spol (-e …) pri pletenju, v mreži: die Masche, die Schlinge
odprta zanka offene Masche
spuščena zanka Fallmasche, na nogavici: Laufmasche
zaprta zanka geschlossene Masche
zanka se je spustila eine Masche läuft
z velikimi/gostimi zankami grobmaschig/feinmaschig
gostota zank die Maschenweite
na katerem se ne spuščajo zanke laufmaschensicher
oblikovanje zank die Maschenbildung
pri pletenju: pobrati zanke abketten
snemanje zank das Maschenabschlagen
eno zanko za drugo maschenweise

zapéti² (zapojem) (to begin) to sing, to start singing

zapéti pesem to sing a song
drugo pesmico zapéti to sing a different tune, to change one's tune (tudi figurativno)

zàušiti se -īm se: lada se zaušila ladjo, ki je plula proti vodi, proti vetru, je voda obrnila, je veter obrnil v drugo smer

zobóvje denture ženski spol , dentition ženski spol , dents ženski spol množine

prvo zobovje première dentition, dentition de lait
drugo zobovje seconde dentition
umetno zobovje dentier moški spol, prothèse ženski spol dentaire, familiarno râtelier moški spol

zrklo samostalnik
1. (del očesa) ▸ szemgolyó, szemVeke tudi povsem samodejno zaščitijo zrklo pred močno svetlobo. ▸ A szemhéjak automatikusan védik a szemgolyót a túl erős fénytől.

2. (o kameri) ▸ lencse, kamera
Tik nad zaslonom nevsiljivo v nas zre zrklo 3,2 MP fotoaparata. ▸ Rögtön a kijelző felett egy 3,2 MP-s fényképezőgép lencséje kémlel minket feltűnés nélkül.
Dvookost v Applovem primeru pomeni to, da je eno zrklo širokokotno, drugo pa tele z dvakratno optično povečavo. ▸ Az Apple esetében a binokularitás azt jelenti, hogy az egyik kamera nagylátószögű, a másik pedig kétszeres optikai nagyítású teleobjektív.

zvón (-a) m

1. campana:
zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
bronast zvon campana di bronzo, bronzo
kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana

2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
mrliški zvon campana da morto
opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
biti plat zvona suonare a stormo

3. teh.
potapljaški zvon campana penumatica
kem. stekleni zvon campana di vetro
gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari

zweitenmal, zweiten Mal: beim zweitenmal drugič, v drugo; zum zweitenmal drugič

žèniti žȅnīm
I. ženiti: otac ženi sina; ja ovu djevojku ne mogu ženiti; kaišem, prutom koga ženiti tepsti koga
II. ženiti se ženiti se: ženi se covjek i dva i tri puta; ženi se medvjed sonce sije, dežek gre; davoli se žene hudo neurje razsaja; ženiti se oko vrbe, pod vrbom začeti živeti na koruzi; ženiti se na ženu poleg prve vzeti drugo ženo (musl.); u društvu se i kaluder ženi v družbi človek marsikaj naredi, česar drugače ne bi

ἀλλο-πρόσ-αλλος 2 ep. nestanoviten (= obračajoč se od ene strani na drugo).

ἄλλος, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.

ἀνθ-έλκω vlečem na drugo (nasprotno) stran.

ἀντι-καθίστημι, ion. -κατίστημι [fut. -καταστήσω, aor. intr. -κατέστην, pf. -καθέστηκα] 1. a) postavim kaj nasproti komu τινί τι; b) postavim kaj na mesto česa, nadomestim; c) pregovorim, pripravim na drugo misel δεδιότας ἐπί τι. 2. instr. a) postavim se nasproti, ustavljam, upiram se NT; b) stopim (postavijo me) na čigavo mesto.

ἀντί-πρῳρος 2 -πρωρος (πρῴρα) 1. s prednjim krmom (delom) ladje obrnjen proti komu, ἀντίπρῳρος γίγνομαί τινι postavim, razvrstim se proti komu ali postavim ladjo proti komu, ἀντιπρώρους ἐμβάλλω napadem od spredaj (storim, da se zadene kljun ladje v drugo ladjo), τὸ ἀντίπρῳρον συγκρούω trčim vkup s prednjim delom ladje, ἀντίπρῳρον (στράτευμα) προσάγω napadam od spredaj. 2. pren. τὰ ἀντίπρῳρα pred očmi (ležeč), jasen, očit βλέπω.

ἀντίσπαστος 2 ki vleče na drugo stran, ὀστέων ki gre do kosti; ὀδαγμός krčevit.