sapotovec samostalnik
botanika Pouteria (drevo) ▸ tojásfa, kanisztel, sárgaszapota
Zadetki iskanja
- saznánje s
1. spoznanje: teorija -a spoznavna teorija; drvo -a drevo spoznanja
2. novica: to je neprijatno saznanje - science [sjɑ̃s] féminin znanost, veda; znanje, učenost; spoznanje; nauk, izkušnje; pluriel (= sciences naturelles) naravoslovje, naravoslovne vede
science accessoire pomožna veda
science du beau veda o lepoti, estetika
sciences appliquées aplicirane znanosti
sciences exactes, pures eksaktne, čiste znanosti
science financière veda o denarnem gospodarstvu
science du monde poznavanje sveta
science de la vie biologija
arbre masculin de la science (religion) drevo spoznanja
doctorat masculin ès sciences doktorat iz naravoslovnih znanosti
Faculté féminin des sciences naravoslovna fakulteta
un puits de science zelo učena oseba
film masculin de science fiction film, ki prikazuje bodoče stanje sveta na podlagi znanstvene domišljije
avoir plus d'heur que de science imeti več sreče kot pameti
la science n'a pas de patrie znanost ne pozna meja
savoir quelque chose de science certaine vedeti kaj iz zanesljivega vira - scordastus -ī, f bot. skordást, neko gumijevemu drevesu (kavčukovcu) podobno drevo: PLIN.
- sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.
1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero
2. mettersi:
sesti h klavirju mettersi al pianoforte
sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto
3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
sesti na prestol sedere sul trono
sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
sesti v spomin restare impresso nella memoria
pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative - segare v. tr. (pres. sego)
1. žagati; rezati:
segare un albero žagati drevo
segare il violino šalj. žagati na violino
2. rezati:
la cintura mi sega pas me reže
3. nareč. žeti, kositi - sénčen sénčnat shady; shadowy
sénčno drevo a shady tree
sénčna pot avenue, tree-lined walk, path shaded by trees
sénčna igra shadow play
sénčna stran shady (ali dark) side, (figurativno) drawback, seamy side
le ena sénčna stran je pri tem (figurativno) there's only one fly in the ointment - seviljska pomaranča stalna zveza
1. (plod) ▸ sevillai narancs
Okusna je sicer tudi marmelada iz sladkih pomaranč, toda še najbolj slastna je iz grenkljatih seviljskih pomaranč. ▸ Az édes narancsból készült lekvár is finom, de a legfinomabb a kesernyés sevillai narancsból készül.
Sopomenke: grenka pomaranča
2. botanika Citrum aurantium (drevo) ▸ sevillai narancs
Sopomenke: grenka pomaranča - shin [šin]
1. samostalnik
golenica (kost)
shin of beef podkolenica goveda
to break shins sleng izvleči, izvabiti denar
2. neprehodni glagol
plezati, vzpenjati se (up po)
plaziti se (down dol, po)
ameriško peš iti, teči
to shin up a tree plezati na drevo, po drevesu
prehodni glagol
udariti (koga) po golenici; splezati na (kaj)
to shin o.s. z golenico udariti ob (kaj)
to shin round ameriško tekati, dirjati, krevsati okoli - shy1 [šái]
1. pridevnik (shyly prislov)
plah, plašen, plašljiv, boječ; zadržan, rezerviran, sumničav, oprezen; (žival, rastlina) kržljav, zaostal; skrit, ki ga je težko najti (kraj)
pogovorno dvoumen, sumljiv, na slabem glasu
ameriško, sleng ki je izgubil, brez
ameriško reven (of z)
shy of money ameriško, sleng na trdem z denarjem
I am shy a dollar ameriško, sleng sem ob dolar
a shy place zloglasen kraj
this tree is a shy bearer to drevo slabó rodi
to be shy of s.o. iti komu s pota, izogibati se koga
to be (to look) shy on (at) z nezaupanjem gledati na
to be shy of s.th. bati se česa, izmikati se čemu, izogibati se česa
to be shy of doing s.th. oprezno, z oklevanjem kaj narediti
once bit twice shy kdor se enkrat opari, še se mrzle vode boji
2. samostalnik
plašljivost (konja)
3. neprehodni glagol
plašiti se, odskočiti (o konju)
figurativno umakniti se nazaj, ustrašiti se
to shy at s.th. bati se česa, oplašiti se, ustrašiti se česa
to shy off preplašiti - sibirska cedra stalna zveza
botanika Pinus sibirica (drevo) ▸ szibériai cédrus
Sopomenke: sibirski bor - sibirska smreka stalna zveza
(drevo) ▸ szibériai luc - sibirski bor stalna zveza
(drevo) ▸ szibériai cirbolyafenyő
Sopomenke: sibirska cedra - sibirski macesen stalna zveza
1. botanika Larix sibirica (drevo) ▸ szibériai vörösfenyő
Sibirski macesen jeseni odvrže iglice, pred tem pa s svojimi barvami začara pokrajino. ▸ A szibériai vörösfenyő ősszel elhullajtja a tűleveleit, miután színeivel varázslatossá tette a tájat.
2. neštevno (les) ▸ szibériai vörösfenyő
Pročelje hiše je odeto v sibirski macesen, ki se zliva s čudovito prleško pokrajino. ▸ A ház homlokzatát szibériai vörösfenyő borítja, amely beleillik a gyönyörű tájba Prlekijában. - simulírati to simulate; to feign; to sham
on le simulira he is only shamming
simulírati omedlevico to pretend to faint
simulírati bolezen to sham illness, to pretend to be ill, to malinger
simulirano drevo imitation tree - sitka samostalnik
1. Picea sitchensis (drevo) ▸ szitka luc
2. anatomija (lobanjska kost) ▸ rostacsont - siva jelša stalna zveza
botanika Alnus incana (drevo) ▸ hamvas éger - siva vrba stalna zveza
botanika Salix eleagnos (drevo) ▸ parti fűz - sklanjati glagol
1. (o glavi) ▸ lehajtsklanjati glavo ▸ lehajtja a fejétV globoki žalosti je sklanjala glavo in tiho jokala pod pajčolanom iz črne čipke. ▸ Mély fájdalmában fejét lehajtva, csendesen sírt a fekete csipkefátyol alatt.
2. (o rastlini) ▸ lehajolvrba se sklanja ▸ a fűzfa lehajlikkrošnja se sklanja ▸ a lomb lehajlikdrevo se sklanja ▸ a fa ráhajolDrevesa zaradi novega snega še niže sklanjajo svoje krošnje. ▸ Az újonnan leesett hó miatt a fák még alacsonyabbra hajtják lombjukat.
3. jezikoslovje (spreminjati končnice besede) ▸ ragozsklanjati besedo ▸ ragozza a szótsklanjati samostalnik ▸ ragozza a főnevet, főnevet ragozsklanjati v slovenščini ▸ szlovénul ragozznati sklanjati ▸ ismeri a ragozástpravilno sklanjati ▸ helyesen ragozBi lahko sklanjal besedo lov? ▸ Ragoznád a vadászat szót?
Sklanjaj besedo otrok v ednini, množini in dvojini. ▸ Ragozd a gyerek szót, egyes számban, többes számban és kettes számban! - skorš samostalnik
botanika Sorbus domestica (drevo) ▸ házi berkenye