Franja

Zadetki iskanja

  • vozíti conducir (tudi avto) ; transportar

    vlak vozi dvakrat na dan el tren circula dos veces al día
    ta vlak ne vozi ob nedeljah este tren no circula los domingos
    voziti kočijo (o pavu) abrir el abanico
    voziti se na kolesu ir en bicicleta
    voziti se z vlakom ir (ali viajar) en tren
  • vrat|a1 srednji spol množina

    1. die Tür; velika, vežna, dvoriščna, tovarniška: das Tor; (balkonska Fenstertür, Balkontür, cerkvena Kirchentür, desna Rechtstür, drsna Schiebetür, dvižna das Hubtor, Hebetür, Schwingtor, dvojna, dvokrilna Doppeltür, garažna Garagentür, Garagentor, hišna, vhodna Haustür, Haustor, izstopna Ausstiegtür, jeklena Stahltür, kovana železna Gittertor, krilna Flügeltür, kuriščna tehnika Feuertür, leva Linkstür, mestna Stadttor, nakladalna tehnika Ladetür, neprepustna pomorstvo Schottentür, nihajna Schwingtür, Pendeltür, notranja Innentür, oblazinjena Polstertür, pogrezna Falltür, poklopna Klapptür, skedenjska Scheunentor, skladiščna Hallentor, sobna Zimmertür, sprednja Vordertür, stanovanjska Wohnungstür, steklena Glastür, Fenstertür, stranska Seitentür, Nebentür, šolska Schultor, tapetna Tapetentür, tovarniška Werktor, vhodna/hišna Haustor, vhodna Eingangstür, Hauseingagstür, Wohnungseingangstür, Eingangstor, vmesna Verbindungstür, Zwischentür, voznikova Fahrertür, vrtljiva Drehtür, vrtna Gartentor, zadnja Hintertür, zložljiva Falttür, drsna zložljiva Harmonikatür, zunanja Außentür, dvorane Saaltür, iz desk Brettertür, omare Schranktür, prtljažnika Hecktür, sobe Zimmertür, vagona/avtomobila Wagentür, za dostavo Ladetür, za polnjenje Fülltür, za vlaganje tehnika Bedienungstür)
    … na vratih Tür-
    (gumb der Türknopf, napis das Türschild, veriga die Türkette, zvonec die Türklingel, zavesa der Türvorhang)
    zapiralo za vrata der Türschließer, der Zuschlaghinderer
    odpiralnik vrat der Türöffner

    2. (vhod) der Eingang (tudi pri šotoru); z vratarjem: die Pforte (vhodna Eingangspforte)
    figurativno nebeška vrata Himmelspforte
    vrata pekla Pforte zur Hölle

    3. v ograji, zidu, obzidju: die Pforte (stranska Nebenpforte, trdnjavska skrivna Ausfallpforte); (lesa) das Gatter (tudi šport jahanje), das Lattentor, Gittertor

    4. pomorstvo der Einstieg
    krmna vrata Heckpforte
    premčeva vrata Bugtor
    dovozna vrata s klančino die Ladeklappe
    (na premcu Bugladeklappe, na krmi Heckladeklappe)

    5. pri kočiji ipd.: der Schlag, Kutschenschlag, Wagenschlag

    6. tehnika pri jezu: das Tor (dvižna Hubtor, korita Trogtor, zapornična Schleusentor); pri zapornici: die Falle

    7.
    odprta vrat eine offene Tür (tudi figurativno)
    dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
    zaprta vrat eine verschlossene Tür
    ledeniška vrat geografija das Gletschertor
    logična vrata avtomatska obdelava podatkov die Gatterschaltung
    |
    pokazati komu, kje so vrata (jemandem) die Tür weisen, (jemandem) zeigen, wo der Zimmermann das Loch gelassen hat
    gledati kaj kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor

    do vrat bis zur Tür
    do vrha vrat stoji voda: türhoch

    med vrati zwischen Tür und Angel

    na vrata an die Tür
    potrkati na vrata anklopfen, an die Tür klopfen

    na vratih an der Tür
    biti kar naprej na vratih (jemandem) die Tür/das Haus/die Bude einrennen

    od vrat von der Tür
    od vrat (naprej) von der Tür an
    od vrat do vrat von Tür zu Tür, von Haus zu Haus (transport : der Haus-zu-Haus-Verkehr)
    hoditi od vrat do vrat von Tür zu Tür gehen, Klinken putzen (gehen)

    pod vrati unter der Tür (durch)
    špranja pod vrati die Türritze

    pred vrata vor die Tür
    postaviti koga pred vrata (jemanden) hinaussetzen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen

    pred vrati vor der Tür
    pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt
    biti pred vrati vor der Tür stehen, figurativno ins Haus stehen

    skozi vrata durch die Tür, bei der Tür (herein)
    skozi zadnja vrata figurativno über die Hintertreppe
    vdirati skozi odprta vrata offene Türen einrennen
    vreči skozi vrata koga (jemanden) an die Luft setzen

    z/s … vrati mit … Türen, vozilo: der -türer
    (tremi Dreitürer, štirimi Viertürer, petimi Fünftürer), -türig ( dreitürig, viertürig, zweitürig, doppeltürig)
    za vrati hinter der Tür
    za zaprtimi vrati hinter verschlossenen Türen, unter [Ausschluß] Ausschluss der Öffentlichkeit, nichtöffentlich
    zasedanje za zaprtimi vrati die Klausurtagung
  • vŕsta (-e) f

    1. fila; riga:
    sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
    postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
    vrsta za vstopnice fila per i biglietti

    2. riga:
    natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina

    3. (večja množina) serie:
    vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche

    4. fila, rango:
    stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
    strniti vrste serrare le file

    5. specie, tipo:
    navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
    nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
    on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
    izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie

    6. (celote rastlin in živali) specie:
    spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
    iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
    rod in vrsta genere e specie
    endemna vrsta specie endemica

    7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
    ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
    pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
    nesreče so na vrsti (se vrstijo)
    vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno

    8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
    blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
    prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
    mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine

    9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
    knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti

    10. agr. (red) fila

    11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta

    12. muz., mat. serie
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
    klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
    pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
    postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
    pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
    nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
    divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
    obrt. vrsta petelj fila di maglie
    šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
    lingv. besedna vrsta parte del discorso
    glagolska vrsta coniugazione
    lit. književna vrsta genere letterario
    geogr. gorska vrsta catena di montagne
    šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
    strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
    anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
    obl. vrsta gumbov bottoniera
    vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
    film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
    šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento
  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • vsak (-a, -o)

    1. jeder/jede/jedes; samostalniško tudi jedermann

    2. (sleherni) aller/alle/alles, jeglicher/jegliche/jegliches (vsaka pomembna informacija alle wesentliche Information)

    3.
    na vsakih (deset) dni/ ur/mesecev/let zehntäglich, zehnstündlich, zehnjährlich
    (na vsakih pet mesecev fünfmonatlich, na vsakih sedem dni siebentäglich, na vsakih sedem ur siebenstündlich)
    na vsakih sto let hundertjährlich
    na vsakih nekaj dni/tednov/ mesecev/let alle paar Tage/Wochen/Monate/Jahre

    4.
    ob vsakem času zu jeder Tageszeit, jederzeit
    ob vsakem vremenu bei jedem Wetter
    v vsakem oziru/pogledu in jeder Hinsicht, in jeder Weise
    vsak dan jeden Tag, täglich
    vsak večer jeden Abend, allabendlich
    vsako jutro jeden Morgen, allmorgendlich
    vsako leto jedes Jahr, alljährlich, jährlich
    vsako minuto jede Minute, alle Minuten, minütlich
    vsako sekundo jede Sekunde, sekundlich, sekündlich
    |
    iti čez vsako mero maßlos sein, sich übersteigern
    pod vsako kritiko unter allem Hund, unter aller Kritik
    biti navzkriž/skregan z vsako logiko aller Logik widersprechen, aller Logik ins Gesicht schlagen
    za vsako ceno um jeden Preis
    meniti se za vsako pasjo figo sich um jeden Mückendreck kümmern
    figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
    vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
    vsak začetek je težak aller Anfang ist schwer
    vsakemu svoje jedem das Seine
    vsak je svoje sreče kovač jeder ist seines Glückes Schmied
  • vsák -a, -o every; (posamezen) each

    vsák, -a, -o dan every day, daily
    vsák, -a, -o tretji dan every three days
    vsák, -a, -o teden every week, weekly
    vsák, -a, -o od dveh (obeh) either
    vsák, -a, -o posamezen each and every one
    vsák, -a, -o čas any time
    vsák, -a, -o učenec every pupil
    vsák, -a, -o učenec tega razreda each pupil of this class
    na vsák, -a, -o način at any rate
    vsakih 20 korakov every twenty paces
    ob vsák, -a, -oem vremenu in all weathers
    vsák, -a, -o posebej, vsák, -a, -o ločeno separately
    vsák, -a, -oemu svoje! to every man his due!, to each his own!
    vsák, -a, -o po svoje each (one) in his own way
    imava vsák, -a, -o svoje mnenje we have each our own opinion
    vsák, -a, -o je dobil 5 SIT they got 5 tolars each
    poznam vsák, -a, -oega učenca tega razreda I know every pupil in this class
    vsák, -a, -o učenec mora to vedeti, znati every pupil must know this
    lahko prideš ob vsák, -a, -oem času you can come at any time
  • vsák (pridevniško) chaque , (samostalniško) chacun ; (splošno) tout

    vsak hip à tout moment, à chaque moment (ali instant)
    ob vsaki uri à toute heure
    vsak dan chaque jour, tous les jours
    vsak drugi dan tous les deux jours
    vsak prvi v mesecu tous les premiers du mois, à chaque premier du mois
    vsaka tretja hiša une maison sur trois
    brez vsakega dvoma sans nul doute
    brez vsakega komentarja sans aucun commentaire
    vsak izmed njih chacun d'eux
    vsak čas pride il arrive d'un moment à l'autre
    vsak človek mora umreti tout homme doit mourir
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
  • vsakodneven pridevnik
    1. (ki se dogaja vsak dan) ▸ mindennapos, napi
    vsakodnevna opravila ▸ mindennapos teendők
    vsakodnevne obveznosti ▸ mindennapos kötelezettségek
    vsakodnevna uporaba ▸ mindennapos használat
    Začelo se je vsakodnevno delo v gostilni. ▸ Megkezdődött a mindennapos munka a vendéglőben.
    Sopomenke: dneven

    2. (običajen) ▸ mindennapi
    vsakodnevno življenje ▸ mindennapi élet
    vsakodnevni stres ▸ mindennapi stressz
    vsakodnevna rutina ▸ mindennapi rutin
    vsakodnevna praksa ▸ mindennapi gyakorlat
    vsakodnevne težave ▸ mindennapi nehézség
    vsakodnevne skrbi ▸ mindennapi gond
    vsakodnevni dogodki ▸ mindennapi események
    Večina prebivalcev planeta uporablja v vsakodnevnem življenju dva ali več jezikov. ▸ A bolygó lakosságának többsége két vagy több nyelvet használ a mindennapi életben.
    In kakšne so vsakodnevne izkušnje v pediatrični ambulanti? ▸ És milyenek a mindennapi tapasztalatok a gyermekgyógyászati rendelőben?
  • vsakodnevno [é] (vsak dan) täglich
  • vzdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. tenere, sostenere, reggere; avere la portata:
    led je vzdržal, čeprav ni bil debel il ghiaccio ha tenuto, benché non di grande spessore
    most vzdrži pet ton il ponte ha una portata di cinque tonnellate

    2. sopportare, reggere:
    ne vzdržati napora non reggere alla fatica

    3. resistere:
    ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden i superstiti resistettero senza cibo un'intera settimana

    4. sostenere; tener testa a:
    podjetje je vzdržalo konkurenco l'azienda ha tenuto testa alla concorrenza
    polk je vzdržal sovražnikov napad il reggimento ha sostenuto l'attacco nemico

    5. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    rastlina vzdrži na prostem samo v toplih krajih la pianta resiste all'aperto soltanto nelle zone calde

    6. (biti sposoben premagati željo) resistere:
    brez cigaret ni vzdržal en sam dan non ha resistito un solo giorno senza le sigarette

    7. resistere, durare:
    stroj bo vzdržal še nekaj let la macchina durerà ancora qualche anno
    stara oblika je še dolgo vzdržala la vecchia forma si è mantenuta, ha resistito a lungo
    tako pisanje ne vzdrži kritike una scrittura che non regge alla critica
    vdržati primerjavo s čim essere pari a, reggere il confronto con
    ne vzdržati pogleda nekoga abbassare gli occhi, non poter guardare qcn.
    ne vzdržati dolgo v zakonu separarsi presto

    B) vzdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi, guardarsi da; evitare:
    vzdržati se kajenja astenersi dal fumare

    2. trattenersi:
    vzdržati se smeha trattenersi dal ridere

    3. tenersi, resistere; sopravvivere:
    s težavo se je vzdržal v vodi aveva difficoltà a tenersi a galla nell'acqua
    brez gospodaskega napredka se narod ne bo vzdržal senza progresso economico la nazione non sopravviverà
  • za for; for the purpose of; in favour of; after; behind; (= za časa) during

    dan za dnem day by day
    eden za drugim one after another, one behind the other
    korak za korakom step by step
    enkrat za vselej once and for all
    za ves svet ne not for (all) the world
    za gorami beyond the mountains
    jaz za svojo osebo as far as I am concerned
    za mojim hrbtom behind my back
    za primer (v primeru) potrebe in case of need
    za glavo večji taller by a head
    za sedaj for the present
    za šalo by way of a joke
    argumenti za in proti the pros and the cons
    razlogi za in proti the reasons for and against
    za menoj! follow me!
    (kar) za menoj, prosim! this way, please!
    starejši za pet let five years older
    jaz, za sebe (zase) as for me
    beseda za besedo word for word
    mož za možem man by man
    zanimanje za... interest in...
    za mladino neprimeren film a film unsuitable (ali not suitable) for young people
    vstopnica za gledališče a theatre ticket
    za vlade (vladanja) kralja Karla II during the reign of Charles II
    za (= po pooblastilu) (acting) for, per pro., latinsko per procurationem (krajšava: p.p.)
    biti za kaj to be in favour of something
    kdo je za (to)? who is in favour?
    sem za to, da mu odpustimo I'm in favour of (ali I'm for) pardoning him
    večina je za nadaljevanje stavke there is a majority in favour of continuing the strike
    to je važno zame (za mene) this is important to me
    nekaj je za tem (figurativno) there's something behind it
    za hišo je vrt there is a garden behind the house
    to je hud udarec za nas it is a hard blow for us
    brali smo eden za drugim we took it in turns to read
    za koga me (pa) imate (smatrate)? who (arhaično whom) do you take me for?
    nimam ga za genija I do not regard him as a genius
    za to ceno lahko dobiš to blago povsod you can get these goods anywhere at that price
    on jé za tri he eats as much as three
    povleči koga za lase to pull someone by the hair
    on porabi preveč za sebe (zase) he spends too much on himself
    smatrati za dobro to think it advisable
    odšel je za vedno he left for good
    voditi koga za roko to lead someone by the hand
    vzel jo je za ženo he has married her, arhaično he has taken her to wife (ali as his wife)
    on zaostaja za časom he is behind the times
    zapri vrata za seboj! shut the door after (ali behind) you!
    zgrešil je za pol metra he missed by half a metre
    zmotil sem se za 10.000 SIT I made a mistake of 10,000 tolars
    sedeti za mizo to sit at the table
    pustiti za seboj to leave behind
  • za3

    1. kam: hinter (za vogal hinter die Ecke, za volan hinter das Lenkrad); kje: hinter (za vogalom hinter der Ecke, za volanom hinter dem Lenkrad, tri kilometre za Celovcem drei Kilometer hinter Klagenfurt)

    2. za kom/čim: hinter … her (iti za Petrom k bregu hinter Peter her zum Ufer gehen, iti/teči za Petrom hinter Peter hergehen/herlaufen); (jemandem/einer Sache) hinterher- (klicati hinterherrufen, krevsati hinterherhinken, nesti/nositi hinterhertragen, peljati se hinterherfahren, teči hinterherlaufen, hinterherrennen, vreči hinterherwerfen)

    3.
    za tem tičati, stati: dahinter- (dahinterstecken, dahinterstehen)

    4. po vrsti, po času: nach (za teboj nach dir, za tretjo hišo je velik hrast nach dem dritten Haus kommt eine große Eiche, najvišji vrh za Montblancom je Monte Rosa nach dem Montblanc ist der Monte Rosa der höchste Berg)
    za Vami, prosim! bitte nach Ihnen!
    z glagoli: nach- (moliti za kom jemandem nachbeten, krevsati za kom jemandem nachhinken); auf (za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein)

    5. ponavljanje: auf, für, um (dan za dnem Tag auf/für/um Tag, val za valom Welle auf Welle)
    leto za letom jahraus, jahrein, Jahr für Jahr

    6.
    takoj za nächst (dem) (drugi problem, takoj za brezposelnostjo nächst der Arbeitslosigkeit ist dies das derzeit größte Problem)
  • za pour; de; à; par; derrière, après; pendant, durant ; (v prid česa) en faveur de ; (v zameno) en échange de ; (kar se tiče) quant à

    za božjo voljo pour l'amour de Dieu
    dan za dnem jour après jour, chaque jour, tous les jours
    leto za letom année après année, chaque année, tous les ans
    besedo za besedo mot à (ali pour) mot
    za to ceno pour (ali à) ce prix
    za mene (tebe, njega, njo) pour moi (toi, lui, elle)
    za domovino pour la patrie
    za in proti le pour et le contre
    za svoj del pour ma part
    za svojo osebo quant à moi, en ce qui me concerne
    to govori zate cela parle en ta faveur
    je za štiri il mange comme quatre
    delati za denar travailler pour de l'argent
    kupiti kaj za deset frankov acheter quelque chose (pour) dix francs
    to je stvar zase c'est une chose à part, c'est une autre affaire
    po dvajset frankov za kos à vingt francs par pièce (ali la pièce)
    pismo za pismom pisati écrire lettre sur lettre
    za hišo derrière la maison
    za menoj (po vrsti, časovno) après moi
    za Gudvika XIV. du vivant de Louis XIV
    za mojih staršev durant la vie (ali du vivant) de mcs parents
    izvoliti koga za predsednika élire quelqu'un président
    kričati za kom crier après quelqu'un
    zgrabiti, povleči koga za lase tirer quelqu'un par les cheveux
    za lase privelečen (figurativno) tiré par les cheveux
    za roko prijeti prendre par la main
    za mizo sesti s'asseoir à la table, se mettre à table
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • za para; por; a

    za danes para hoy
    dan za dnem día por día
    korak za korakom paso a paso
    beseda za besedo palabra por palabra
    (v zameno) za a cambio de
    knjiga za tebe un libro para ti
    sredstvo za glavobol un remedio para (ali contra) el dolor de cabeza
    nisem (razpoložen) za šale no estoy para bromas
    jaz za svoj del ... por mi parte
    jaz za svojo osebo por lo que a mí toca; en cuanto a mí; en lo que a mí respecta (ali concierne)
    to je stvar zase esto es cosa aparte
    za to ceno (po tej ceni) a ese precio, por ese precio
    po 10 peset za kos a diez pesetas por pieza
    za koga me (pa) imate? ¿por quién me toma usted?
    za primer, da ... (para el) caso de que (subj); por si (ali acaso) (subj)
    glasovati za koga votar por alg
    vse govori za nas todo habla en nuestro favor
    sesti za mizo sentarse a la mesa
    prijeti za roko coger (ali tomar) de la mano
    smatram za nespametno lo considero desarcetado
    zanimam se za ... tengo interés por...
    zgrabiti za lase koga coger de (ali por) los cabellos a alg
    za in proti el pro y el contra
    za domovino por la patria
  • za predl.
    1. în timpul
    2. în spate
    za hišo în spatele casei
    3. după
    za vrati după uşă
    dan za dnem zi de/după zi
    4. pentru
    za mamo pentru mama
    5. de
    vleči za lase a trage de păr
    za prodajo de vânzare
  • začénjati (-am) | začéti (-čnèm)

    A) imperf., perf.

    1. cominciare, iniziare, mettersi a:
    začenjati delo iniziare il lavoro
    začenja snežiti comincia a nevicare
    začeti študirati mettersi a studiare

    2. aprire, avviare, attaccare; entrare:
    začeti pogovor avviare un discorso
    začeti boj attaccare battaglia
    začeti vojno s, z entrare in guerra con, contro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    enkrat je treba začeti prima o poi bisogna cominciare
    pog. začeti (obrt) na svojo roko aprire un'attività in proprio
    začeti znova cominciare daccapo
    začeti posel incamminare un affare
    začeti govor esordire
    začeti pogajanja intavolare una trattativa
    začeti (akademsko) kariero intraprendere la carriera (accademica)
    začeti pripovedovati prendere a narrare

    B) začénjati se (-am se) | začéti se (-čnèm se) imperf., perf. refl. cominciare, iniziare, aver inizio:
    zima se začenja comincia l'inverno
    začelo se je obiranje hmelja era cominciata la raccolta del luppolo
    pren. njegov dan se zgodaj začne in pozno konča la sua giornata inizia presto e finisce tardi
  • začeti commencer à (ali de, par, avec) , se mettre à, débuter par ; (otvoriti) ouvrir, inaugurer, engager, entamer ; (lotiti se) entreprendre

    začeti se commencer, débuter
    znova začeti recommencer
    dobro se začenja! familiarno, (ironično) ça commence bien!
    začel je iz nič il est parti de rien
    začeti prepir chercher querelle (à quelqu'un)
    prvi začeti prendre l'initiative
    začeti delo, z delom commencer à travailler (ali le travail), se mettre à travailler
    dan se začenja le jour point, il commence à faire jour
  • zadéva matter; affair; business; thing; subject; (osebna) concern; pravo case

    o tej zadévi on this subject
    v zadévi with reference to, on the subject of
    državna zadéva affair of state
    družbena zadéva social matter (ali problem)
    notranje zadéve internal affairs pl
    zadéva javnega pomena matters pl of public concern
    zadéve skupnega pomena matters pl of common interest
    tekoče zadéve current affairs pl
    zunanje zadéve foreign affairs pl
    dogovorjena, domenjena zadéva a put-up job
    ministrstvo za zunanje zadéve VB Foreign Office (krajšava: F.O.); ZDA State Department
    lepa zadéva! (ironično) that's a nice mess!
    v zadévi X. proti Y. pravo in the case of X. versus Y.
    brigaj(te) se za svoje zadéve! mind your own business!
    to je zadéva zase it is a separate question (ali problem, matter)
    to je čisto druga zadéva that's an entirely different thing
    to ni moja zadéva that's no business of mine
    to je tvoja zadéva that's your affair, that's your lookout, it's up to you
    kot je zadéva sedaj... as matters now stand
    zadéva prihaja na dan the affair is coming out, the matter is being aired
    pusti zadévo pri miru! let the matter rest!
    zadéva se vleče the affair is dragging on
    vmešavati se v tuje zadéve to meddle in other people's afairs
    vzeti zadévo v roke to take the matter in hand
    voditi zadéve to conduct (ali to direct) affairs
    opustiti zadévo (pogovorno) to drop the whole business
    govoril sem z njim o vaši zadévi I talked to him regarding your business