Franja

socondios -iī, m (socos) sokóndij, ametist hiacintaste barve; če je bil bolj žive barve, so ga imenovali sapenos sapen: eius V. socondion Plin., alterum earum genus descendit ad hyacinthos; hunc colorem Indi socon vocant, talemque gemmam socondion Plin.

soleō -ēre, solitus sum (menda s sab. l [nam. d]; sor. s sodālis)

1. imeti navado (običaj), biti (na)vajen; soleo z inf. se pogosto sloveni le z nedovršnim (ali iterativnim) glagolom, npr. soleo esse bivam, soleo sedere sedim, posedam, solent cremare sežigajo; včasih tudi z adv. navadno ali adj. rad, npr. soleo dormire navadno (rad) spim, soleo sedere navadno (rad) sedim; večinoma z inf., in sicer osebno: nil ego in occulto agere soleo Pl., ruri crebro esse soleo Ter., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., timidos odisse solemus Ci., matrem timidi flere non solere N., dicere solitus S., prandere soliti H., mixta tenax segeti crescere lappa solet O.; brezos.: quod dici solet Ter., optimo cuique accidere solitum est Ci., scribi solet Ci., solet eum paenitere Ci. ep., unde omnis Troia videri et Danaûm solitae naves V., ut solet fieri Cu. ali ut fieri solet Lact. kakor se navadno (z)godi, kot se rado zgodi, quaeri solitum est Gell.; brez inf. (ki ga lahko v mislih dostavimo), osebno: me dico ire, quo saturi solent (sc. ire) Pl., ita ego soleo Pl. ali sic soleo (sc. facere) Ter. tako sem (na)vajen, taka je moja navada; isti inf. (facere) moramo dostaviti tudi v zvezah ut soles, ut solitus es Ter., ut solet Ter., Ci., ut solent Pl., ut solebam Ci. kakor si (je, so, sem bil) (na)vajen oz. (na)vajeni, po svoji navadi, ut poëtae solent, ut praedones solent Ci. kot so vajeni (običajno) pesniki, kot so vajeni (običajno) razbojniki, po navadi pesnikov, po navadi razbojnikov, quod prava ambitio solet S., ut alias solent Cu.; brezos. (dostaviti je treba inf. fieri): ut solet Ci. idr. kakor se navadno (z)godi, kakor (kot) navadno (običajno), kakor (kot) ponavadi (po navadi), ut antea solebat Ci., ut mediis caloribus solet L., praeter quam in navali certamine solet L. proti običaju pomorske bitke, mimo običaja (v neskladju z običajem) pomorske bitke, v neskladju s pomorsko bitko, quod in tali re solet, ut in plerisque negotiis solet, ut in terrore solet S., itaque, quod plerumque in atroci negotio solet, senatus decrevit, darent operam consules, ne quid detrimenti res publica caperet S. Od tod
a) adj. pt. pr. solēns -entis po navadi (ponavadi): Pl.; solens sum = soleo: Pl.
b) adj. pt. pf. solitus 3 navajen, navaden, v navadi bivajoč, običajen, ustaljen: labor, locus O., artes O., Tib., torus Tib., chori Pr., solita id Fortuna vetabit V. kakor ima navado, po svoji navadi, solita ministeria Plin. iun., tempus (naspr. insolitum) Sen. rh., Germanico ne solitos quidem honores contigisse T., solitus alveus T. navadna, prava, solitae exercitationes Suet., solitus mos Sen. ph. šega in navada, ustaljena navada; poseb. pogosto solito more O. ali more solito Cu. po šegi in navadi; tako tudi solito matrum de more V. ali more de solito Arn.; z dat.: armamenta Liburnicis solita T., solito bonis (poštenjakov) more, solitus sibi, id est modicus apparatus Val. Max.; adv.
a) solitē ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Eccl.
b) solitō ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Isid.; subst. solitum -ī, n navada, običaj, šega: hostibus belloque gratiam habendam, quod solitum quicquam liberae civitatis fieret L. da se še kaj stori, kar je v svobodni državi običajno; z dat.: proinde tona eloquio, solitum tibi V. kakor si (na)vajen, po svoji navadi; v pl.: ad ventris solita secedens Aur. kakor da bi hotel iti na svojo potrebo; pogosto s praep.: praeter solitum V., H. ali praeter solita S. ap. Non. ali super solitum Sen. ph. ali ultra solitum T., Amm. proti navadi, čez običajno mero, nenavadno, neobičajno, ex solito Sen. ph., Vell., ponavadi, redno; pogosto v abl. comparationis: (sc. visus) sol rubere solito magis L. bolj kakor navadno = nenavadno, solito blandior, formosior, tardior, uberior, citius, velocius O. … kakor navadno (ponavadi, običajno, navadoma), plus solito L. ali solito plus O., solito serius L., maior (citatior, propior) solito L., solito audacior Cels., solito rariores Plin. iun., solito vehementior Fr., solito ocius Amm., plus debito solitoque facere Sen. ph. več, kot je treba in kot je običajno.

2. occ.
a) spolno občevati, telesno se družiti, seksati s kom: viris cum suis praedicant nos solere Pl., duo … solebant Mucillam Cat.
b) môči: servi a dominis semper manumitti solent Iust.

Opomba: Star. podaljšana obl. pr.: solinunt = solent Fest.; star. obl. iz pf. debla: solui (nam. solitus sum) Ca. ap. Varr., Enn. ap. Varr., soluerint (nam. soliti sint) Coelius Antipater ap. Non., soluerat (nam. solitus erat) S. ap. Prisc. — Kot pravi Macr., fut. ni bil v rabi.

sónce sol m

na soncu al sol
vzhajajoče (zahajajoče) sonce el sol naciente (poniente)
opoldansko (polnočno) sonce sol de mediodía (de medianoche ali boreal)
večerno sonce sol poniente, sol crepuscular
višinsko sonce sol de altitud, (aparat) lámpara f de cuarzo (ali de rayos ultravioleta), sol de alturas, sol artificial
izpostavljen soncu expuesto al sol, bañado de sol
obsijan od sonca soleado, bañado por el sol
ogorel od sonca tostado del sol
v pripekajočem soncu a pleno sol, bajo un sol abrasador
oboževalec sonca adorador m del sol
prostor na soncu (fig) un lugar al sol
sonce zelo pripeka el sol se deja caer
nič novega pod soncem nada nuevo bajo el sol
ni vreden da ga sonce obsije (fig) fam no vale el pan que come, fam no vale lo que come
to je bolj jasno kot sonce (fig) es más claro que el sol
za dežjem pride sonce después de la tempestad (ali tormenta) viene la calma

sourd, e [sur, d] adjectif gluh (à za, de na); grammaire nezveneč; figuré neobčutljiv, brezčuten; zamolkel (glas); medel, brez sijaja (barva); skriven, skrit; nedoločen; masculin, féminin glušec, gluha oseba

de sourdes machinations skrite, podtalne mahinacije
sourd d'une oreille gluh na eno uho
sourd comme un pot, comme une cruche (familier) gluh kot kamen
consonne féminin sourde nezveneč soglasnik
douleur féminin sourde skrita, nedoločena bolečina
guerre féminin sourde prikrita vojna
lanterne féminin sourde svetilka slepica
devenir sourd postati gluh, oglušeti
être sourd de naissance biti gluh od rojstva
faire la sourde oreille (figuré) delati se gluhega, ne hoteti nič slišati
crier, frapper comme un sourd na vso moč vpiti, udarjati
être sourd aux prières de sa mère biti gluh za materine prošnje
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to ni naletelo na gluha ušesa
il n'est plus sourd que celui qui ne veut pas entendre (proverbe) ni bolj gluhega od tistega, ki noče poslušati, slišati

soutenu, e [sutnü] adjectif trden (borza); vzvišen; poudarjen; vztrajen, trajen, stalen, neprekinjen; enakomeren

attention féminin soutenue napeta pozornost
efforts masculin pluriel soutenus vztrajna prizadevanja
style masculin soutenu vzvišen slog
un bleu plus soutenu bolj poudarjena modra barva

sploh [ô]

1. überhaupt
sploh ne überhaupt nicht, gar nicht
sploh nič überhaupt nichts, gar nichts, keine Bohne, nicht im mindesten
sploh noben überhaupt kein(er)
če sploh wenn überhaupt
to sploh ne pride v poštev das kommt überhaupt nicht in Frage, davon kann keine Rede sein

2.
sploh kdaj jemals, je
če sploh kdaj wenn je
bolj kot sploh kdaj mehr denn je
sploh kakšen/kateri irgend einer, irgend etwas

3. (nasploh) allgemein, im allgemeinen, im Großen und Ganzen

4.
X sploh X schlechthin (človek sploh der Mensch schlechthin)
(povsem) schlechthin (to je sploh nemogoče das ist schlechthin unmöglich)

5.
sploh pa nebenbei (gesagt)
|
tega sploh ni mogoče opisati das spottet jeder Beschreibung

sramóten shameful, infamous; scandalous; ignominious, ignoble, disgraceful

sramóten madež stigma, pl -s, stigmata
sramótni steber pillory
postaviti koga na sramótni oder to pillory someone
sramótno ravnanje shameful treatment
tem bolj sramótno zanj! more shame to him!
sramótni steber (za bičanje, zgodovina) whipping post
sramótno prislov shamefully

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

srednjeprogaš samostalnik
1. v športu (športnik) ▸ középtávfutóBil je odličen srednjeprogaš in državni prvak v maratonu. ▸ Kiváló középtávfutó és országos maratoni bajnok volt.

2. (letalo) ▸ közepes hatótávolságú, közép-hatótávolságú
To letalo je najštevilnejši srednjeprogaš na svetu, vendar njegova prednost pred konkurenčnimi airbusi vse bolj kopni. ▸ A befogadóképességet tekintve ez a világ legnagyobb közepes hatótávolságú repülőgépe, de az előnye a konkurens légibuszokkal szemben egyre csökken.
Boeing je predelal svojega najštevilnejšega srednjeprogaša na svetu, model 737-700. ▸ A Boeing újratervezte a 737-700-ast, a világ leggyakoribb közép-hatótávolságú utasszállító repülőgépét.

srednješolec samostalnik
(učenec srednje šole) ▸ középiskolásJutri se izteče rok, do katerega lahko bodoči srednješolci prenesejo prijave za vpis v srednjo šolo. ▸ Holnap jár le a határidő, ameddig a leendő középiskolások átvihetik máshová a középiskolai jelentkezési papírjaikat.Pitje alkoholnih pijač med srednješolci je vse bolj razširjeno. ▸ A középiskolások körében egyre nő az alkoholfogyasztás.
Hrana, ki jo srednješolci premalokrat zaužijejo, pa je predvsem zelenjava. ▸ Amit a középiskolások túlságosan ritkán fogyasztanak, azok elsősorban a zöldségek.

sredstv|o [é] srednji spol (-a …)

1. das Mittel (tudi pravo, kemija, medicina, tehnika, vojska); -mittel (barvalno Färbemittel, Farbmittel, bojno Kampfmittel, čarobno Zaubermittel, čudežno Wundermittel, dokazno pravo Beweismittel, filtrirno Filtermittel, informacijsko Informationsmittel, izrazno Darstellungsmittel, Ausdrucksmittel, izvršilno pravo das Exekutionsmittel, komunikacijsko Kommunikationsmittel, konservirno Konservierungsmittel, kontracepcijsko medicina Verhütungsmittel, Empfängnisverhütungsmittel, kontrastno Kontrastmittel, korozijsko Korrosionsmittel, kritno Deckmittel, maskirno vojska Tarnmittel, mehčalno Enthärtungsmittel, nasilno Gewaltmittel, penilno Schaummittel, plačilno Zahlungsmittel, pomirjevalno medicina Beruhigungsmittel, pomlajevalno Verjüngungsmittel, pomožno Hilfsmittel, pralno Waschmittel, pravno pravo Rechtsmittel, prevozno Beförderungsmittel, prisilno Zwangsmittel, prometno Verkehrsmittel, reklamno Werbemittel, pritiska Druckmittel, proti zmrzovanju Gefrierschutzmittel, za bljuvanje medicina Brechmittel, za bolj zbito rast agronomija in vrtnarstvo Stauchemittel, za grundiranje Grundiermittel, za nego kože Hautpflegemittel, za nego nohtov Nagelpflegemittel, za nego telesa Körperpflegemittel, za odstranjevanje rje Entrostungsmittel, za poliranje Poliermittel, za pomivanje posode Geschirrspülmittel, za sončenje Sonnenschutzmittel, za uničevanje mrčesa Ungezieferbekämpfungsmittel, za uničevanje škodljivcev Schädlingsbekämpfungsmittel, za varstvo rastlin Pflanzenschutzmittel, za zaščito pred rjo Rostschutzmittel, za zatiranje plevela agronomija in vrtnarstvo Unkrautbekämpfungsmittel, stilno Stilmittel, umetniško Kunstmittel, vzgojno Erziehungsmittel, zasilno Behelfsmittel, zaščitno Schutzmittel, zaščitno proti insektom Insektenschutzmittel, zaščitno proti ognju Flammschutzmittel, zaščitno za les Holzschutzmittel, zaviralno Verzögerungsmittel, zažigalno Brandmittel, zvočno Klangmittel, želirno Geliermittel)

2.
sredstvva množina -mittel množina
(produkcijska Produktionsmittel)
izbira sredstvva die Wahl der Mittel
neprimerno sredstvo ein untaugliches Mittel
poslužiti se skrajnih sredstvev zum Äußersten greifen
preizkusiti vsa sredstva kein Mittel unversucht lassen
uporabiti vsa sredstva alle Mittel aufbieten
z vsemi sredstvvi mit allen Mitteln

starch [sta:č]

1. samostalnik
škrob; apretura
figurativno togost, formalizem, službenost (v obnašanju)
množina s škrobom bogata hrana, ogljikovi hidrati

starch gum dekstrin
starch paste tiskarsko lepilo

2. pridevnik (starchly prislov)
(redko) točen
figurativno tog, formalističen, služben (v obnašanju)

3. prehodni glagol
(na)škrobiti, apretirati (perilo)

to starch up figurativno napraviti bolj togo (formalno)

stima f

1. cenitev; ocena; cena:
fare la stima di qcs. oceniti kaj

2. navt. izračun položaja

3. čislanje, spoštovanje:
avere poca, molta, nessuna stima di qcn. koga bolj malo, zelo čislati, koga še zdaleč ne čislati
essere degno di stima biti vreden spoštovanja
godere la stima di tutti uživati splošno spoštovanje

stomachus -ī, m (tuj. στόμαχος)

1. požiralnik, žrelo, golt, goltanec: Cels., linguam autem ad radices eius haerens excipit stomachus Ci.; tudi ustje želodca: tendit haec (sc. gula) ad stomachum Plin.

2. sinekdoha želodec: Lucr., Petr., Sen. ph., Plin., Suet., Iuv. idr., eas (sc. conchas) cum (sc. avis) stomachi calore concoxerit Ci., mala copia quando aegrum sollicitat stomachum H., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H., cum sale panis latrantem stomachum bene leniet H., stomachum movere Plin. (naspr. comprimere), stomachum colligere Cels. okrevati po koliki; bonus stomachus Cels., Q. dober želodec = dobra prebava (naspr. stomachus aeger, morbo vitiatus).

3. meton.
a) okus, tudi nagnjenje: ludi apparatissimi, sed non tui stomachi Ci. ep. ne po tvojem okusu, in hoc agello Tranquili stomachum multa sollicitant Plin. iun. zanimanje za nakupovanje, nagnjenje k nakupovanju.
b) (želodec kot zelo občutljiv telesni del, v katerega se razlije žolč pri vsakem (želodčnem) afektu oz. čustvu; od tod) α) bonus stomachus dobra (vesela) volja, dobro razpoloženje, mirnost, umirjenost, spokojnost, hladnokrvnost, mirna kri, krotkost: haec autem animo Catonis ferenda sunt aut Ciceronis stomacho Ci. ap. Q., adversus quod difficile est habere cotidie bonum stomachum Mart. β) občutljivost, vzdražljivost, razdražljivost, slaba volja, slabo razpoloženje, ne(je)volja, zlovolja, jeza, srd, vroča (huda) kri: Pl., Suet. idr., consuetudo callum obduxit stomacho meo Ci. ep., nosti stomachi mei fastidium Ci. ep., urbana militia plena sollicitudinis et stomachi Ci., gravem Pelidae stomachum cedere nescii H., stomachum facere ali movere alicui Ci. jeziti koga, in aliquem stomachum erumpere Ci. ne(je)voljo (jezo) stresti na koga (nad kom), plus stomacho quam consilio dedit Q. bolj se je prepustil slabi volji (jezi) kot pa (treznemu) preudarku (premisleku).

stopnjeváti (-újem)

A) imperf.

1. graduare, aumentare, scalare; intensificare, esacerbare:
stopnjevati pritisk intensificare la pressione
stopnjevati hitrost aumentare la velocità

2. lingv. comparare:
stopnjevati pridevnik comparare l'aggettivo

B) stopnjeváti se (-újem se) imperf. refl. aumentare; intensificarsi; inasprirsi; esacerbarsi:
šum se je stopnjeval il rumore aumentava, si intensificava
prepir se je vedno bolj stopnjeval la lite si faceva sempre più aspra

strange [stréindž]

1. pridevnik (strangely prislov)
čuden, nenavaden, redek, presenetljiv, nepričakovan; tuj, nepoznan, neznan, nov (to s.o. komu)
neseznanjen (to s.th. s čim)
nevešč, nevajen (to s.th. česa)
rezerviran, hladen, zadržan, boječ
zastarelo inozemski

a strange face tuj, neznan obraz
a strange remark čudna, nenavadna opazka
strange to say presenetljivo, čudno, za čuda
I am strange here ne poznam tega kraja
to be strange to s.th. ne poznati česa, ne biti vajen česa
he is a strange fellow on je čuden (čuden patron)
he is strange to this kind of work ni vajen tega dela
to feel strange in a place ne se počutiti doma(čega) v kakem kraju
to feel strange čudno, slabo se počutiti (zlasti imeti vrtoglavico, omotico ipd.)
strange that you should not have heard it čudno, da tega niste slišali
I don't like driving a strange car ne šofiram (vozim) rad tujega avtomobila
truth is often stranger than fiction resnica je često bolj presenetljiva kot fikcija
this writing is strange to me ta pisava mi je nepoznana

2. prislov
čudno, nenavadno, svojevrstno

strīdeō -ēre, strīdī, (—), pesn. strīdō -ĕre, strīdī, (—) (indoev. onomatop. kor. *strī̆-d-, *strei-d-, *strī̆-g-, *strei-g-; prim. gr. τρίζω [pf. τέτριγα] cvrčim, τρισμός [iz *(s)trid-smos] cvrčanje, lat. strix) nečist, brneč glas od sebe dajati = cvrčati, brneti, piskati, sičati, sikati, žvižgati, bučati, šumeti, šumljati, vršeti, drskljati, prasketati, pokati, pokljati, brenčati, škripati, rožljati, hrupeti, hrumeti, delati hrup (trušč), kričati, vriskati, vreščati, šumotati, hreščati, ropotati, grmeti, grmotati, žvenketati, žvenkljati, žuboreti ipd.: Enn., Sen. tr., Plin. iun., Ambr. idr., striduntque cavernis stricturae V. cvrčijo, stridentia aera V., candens ferrum e fornacibus … stridit Lucr., cum … fistula tenui stridente foramine longas eiaculatur aquas O., pars (sc. membrorum) in veribus stridunt O., quoniam … stridat noctibus (sc. gryllus) Plin. cvrči, črička, črika, aspiciunt … stridĕre apes utero V. da brnijo, quod horrenda stridĕre nocte solent (sc. striges) O. hukati, oglašati se huhu, belua Lernae, horrendum stridens V. sikajoča, serpentum Cerberus ore stridet Tib., horribili stridebat tibia cantu Cat. je piskala (zvenela), stridens stipula V., stridentes tubae Lucan. bučeče, doneče, mare sollicitum stridit V. buči, stridens aquilone procella V. hrumeča, stridunt silvae V. šumijo, stridens sagitta V. brneča, brenčeča, stridentque hastilibus aurae V. sulice brnijo (brenčijo) skozi zrak, stridentes alae V. vršeče, stridentia plaustra V. škripajoči, foribus cardo stridebat aënis V., stridunt aquilone rudentes O. škripajo, stridit sub pectore volnus V. iz rane privreva (vre, priteka, lije, brizga) kri; pesn. (o ljudeh ali njihovem glasu) sičati, sikati, šepetati, šušljati, hreščati, škripati: Acc. fr., Pac. fr. idr., illa (sc. puella) sonat raucum quiddam atque inamabile: stridet (po novejših izdajah ridet), ut rudit a scabra turpis asella mola O., strīdens vocula (sc. anūs) Ap., vidēres stridĕre sēcrētā dīvīsōs aure susurrōs (sigmatizem!) H. kako si na razne strani šušljaje šepečejo na posebej nastavljeno uho, Troglodytae strident magis quam loquuntur Mel. bolj hreščijo, strident animae Stat., pressoque diu stridēre molari Iuv., (sc. aeger) dentibus stridet Cels. škripa.

stvarítev (-tve) f creazione, opera:
kiparska stvaritev scultura
filmska, operna stvaritev film, opera
odrska stvaritev messinscena, rappresentazione teatrale
zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek le sembrava un parto dell'immaginazione più che un uomo in carne e ossa
na avtomobilskem salonu so proizvajalci predstavili svoje zadnje stvaritve al salone delle automobili le fabbriche hanno presentato i modelli più recenti

sub-dō -ere -didī -ditum (sub in dāre)

1. dati (dajati) pod kaj, de(va)ti pod kaj, podda(ja)ti, podde(va)ti, položiti (polagati) spodaj, podložiti (podlagati), podstaviti (podstavljati), spodaj doda(ja)ti, pridoda(ja)ti, spodaj pride(va)ti: L. Andr. fr., Ca., Plin., Aus. idr., faces Lucr., rotas (sc. turri) V., versūs Gell. spodaj (pri)dodati; z dat.: mensam pedibus Cu., fundamenta theatro T., pugionem pulvino Suet., calcaria equo L. spodbosti (izpodbosti) konja, subditis calcaribus Cu. spodbodši (izpodbodši, spodbudivši) konja, v skok jahaje, quae (sc. testa) postquam (sc. mensae pedi) subdita clivum sustulit O., vincla galeae subdita mento O. podbradni jermen čelade, congesta … hostilia arma subdito igne concremavit L., quae (sc. aquae) effervescunt subditis ignibus Ci., id genus animalium aratro subditur T. se vpreza pred plug, se … modo subdit aquis O. zdaj se pogrezne (potopi) v vodo; redko s praep.: anguem in sinum subdere V., sub pedem subditus Auct. b. Afr. pod noge vržen (po nekaterih izdajah sub pede subditus pod nogami ležeč); pt. pf. subditus 3 (o krajih) ležeč, stoječ pod čim ali pri čem, (o osebah, narodih) bivajoč pod čim, pri čem: Libye torretur subdita Cancro Sil., subdita … templo Appias O., Coelaletae maiores Haemo, minores Rhodopae subditi Plin.

2. metaf.
a) dati (dajati) pod kaj, podda(ja)ti: stimulos animo muliebri L. ali ingenio stimulos O. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) duha, si cui honores spiritūs subdere potuerunt L. vzbuditi komu ponosne misli, navdati koga s ponosom, subdere alicui acriores ad studia dicendi faces Q. koga bolj podžgati (podžigati), razvne(ma)ti, faces studiis Sen. rh. ali affectibus nostris faces Sen. ph. podžgati (podžigati), razvne(ma)ti (kaj), iraï fax subdita Lucr., ignem et materiam seditionis L. (za)netiti, podnetiti ogenj upora, subdita flamma medullis V. ko je prodrl do mozga, supplicia subdere Cod. I. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po; occ. α) podvreči, ukloniti, podrediti (oblasti koga): Plutonis subdita regno … deûm proles Tib., tot subdite (voc.) rebus Pers., ne feminae imperio subderentur T., Oceanum legibus subdere Cl. β) prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati): rem tam magnam … iisdem casibus Plin. iun., colla Fortunae Sil. ukloniti (uklanjati).
b) α) koga ali kaj postaviti (postavljati) namesto koga ali česa drugega, nadomestiti (nadomeščati) koga ali kaj s kom ali čim: Plin. iun., Q. idr., quis in meum locum iudicem subdidit … ? Ci., quos in eorum locum subditos domi suae reservavit Ci., subdidit verbum ei verbo, quod omiserat Gell. β) (po krivem, varljivo) podtakniti (podtikati), podstaviti (podstavljati): subditum se suspicatur Ter., me subditum et paelice genitum appellant L. podtaknjenca, metuens, ne reus subderetur T., abolendo rumori Nero subdidit reos … quos … vulgus Chrestianos appellabat T. je podtaknil (podtikal) Neron krivdo onim, ki … , libros tanquam subditos submovere familiā Q., subdere testamentum, crimina maiestatis T., subdito rumore T. razširjajoč lažno govorico. γ) pod roko (nezakonito) koga postaviti (nastaviti) za (kot) tožnika: subditis, qui accusatorum nomina sustinerent T.

sub-mittō (sum-mitto) -ere -mīsī -missum (sub in mittere)

I.

1. (dol, na tla) spustiti (spuščati), povesiti (povešati), skloniti (sklanjati), nagniti (nagibati): clipeum Cu., latus summisit in herba O., submittere fasces L., Plin. in (pren.) Ci., summittere caput O., summisere oculos cum duce turba suo O., submittere aures Plin., vultum Sen. ph., vultum alicui (pred kom) Suet., sponte genua Cu. (o konju) upogniti (upogibati), submissis genibus aliquem orare Lact. z upognjenimi koleni = na kolenih, kleče = in dura summisso poplite terra O., submittere se alicui ad genua Cu. ali se ad pedes submittere L. spustiti se (pred kom) na kolena, poklekniti (pred kom), pasti (pred kom) na kolena, seque praesidenti patri ad genua summisit Suet.; med.
a) spustiti (spuščati) se, pasti (padati): genu (na koleno) submitti Cu., genu submissus Lucr.
b) upasti (upadati), (o krajih) spustiti (spuščati) se = ulegati se, (z)nižati (zniževati) se: Tiberis aestate submittitur Plin. iun., submissa fastigio planities L., cuius (sc. Hyrcaniae) fastigium perpetua valle submittitur Cu., rupes leniore submissa fastigio Cu.; occ.
a) koga kam spustiti (spuščati), pogrezniti (pogrezati), potopiti (potapljati): aliquem in Tiberim Lamp.
b) (z višine) prestaviti (prestavljati) dol (nav(z)dol, v nižino), premestiti (premeščati): aedes suas in plana Fl.

2. metaf.
a) pustiti (puščati), opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, umiriti (umirjati) kaj, izogniti (izogibati) se česa, čemu, odreči (odrekati) se čemu, zmanjšati (zmanjševati) kaj: inceptum frustra submitte furorem V. ukroti, submisserant obnoxios animos L. srce jim je (bilo) upadlo, pogum jim je upadel, ne ad minores calamitates animos submitterent L., cum possit clarius dicere … multum summittere Ci. nekaj krepko govoriti, submittere orationem Plin. iun. ali verba Sen. ph. govoriti (predavati, nastopati) z zamolklim (pritajenim) glasom, quando attollenda vel summittenda sit vox Q. kdaj je treba glas povzdigniti ali priglušiti, aemuli pretia summittunt Plin. znižujejo.
b) podrediti (podrejati), podvreči, ukloniti (uklanjati), ponižati (poniževati), prepustiti (prepuščati): citharae cannas O., qui superiores sunt, summittere se debent in amicitia Ci., summisi me et supplicavi Ci., periculo ulli submittere animum nostrum Brutus et Cassius ap. Ci. ep., animos submittere amori V. ponos podrediti ljubezni, ponos žrtvovati za ljubezen, Camillo summittere imperium L. svoje poveljstvo podrediti (prepustiti) Kamilu, summittendo se in privatum fastigium L., summittere se in humilitatem causam dicentium L., nec me summittere culpae certa fui O. ne biti kriva, ne zagrešiti, nimis se temporibus summittere Sen. ph. vdati se v časovne razmere, podrediti se trenutnim razmeram, animus neutri fortunae se submittens Sen. ph. ne uklanjajoč se, ut ei aliquis se submitteret Iust.

3. pripustiti (pripuščati), postaviti (postavljati) kaj pod kaj, podstaviti (podstavljati) kaj pod kaj: agnos nutricibus Col., cantherium vitibus Col. —

II.

1. pod roko ali (na) skrivaj poslati (pošiljati) za kom, dodatno (zraven, naknadno) poslati (pošiljati) komu kaj, (v pomoč, na pomoč, v podporo) poslati (pošiljati) komu kaj: summittebat iste Timarchidem Ci., submittere exercitūs huc Plancus in Ci. ep., quos laborantes conspexerat, his subsidia submittebat C., nisi subsidium sibi submittatur C., submittit cohortes equitibus subsidio C., submittere milites auxilio C., L., submittantur et suppleantur capita Dig.; brez obj.: huic vos non summittetis (sc. successorem)? Ci., ad pupillae matrem summittebat Ci., Caesar … laborantibus submittit (sc. subsidium) C.

2. occ.
a) poslati (pošiljati) koga namesto koga, nadomestiti (nadomeščati) koga s kom: integros defatigatis submittens C.
b) razposlati (razpošiljati), napelj(ev)ati, (na)hujskati koga k čemu, pripraviti koga do česa: summissis consularibus viris, qui (sc. Acten libertam) regio genere ortam peierarent Suet.
c) sploh poslati (pošiljati): laticlaviam alicui per libertum Lamp. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati): oculos O., palmas, alta ad Capitolia dextras Sil., rite summisi manus Sen. tr., aliae falces submissae, aliae demissae Cu.

2. occ.
a) omogočiti (omogočati) rast (klitje) česa, da(ja)ti čemu (vz)kliti, (z)rasti: aspice, quo submittat humus … colores Pr. pisane cvetlice, tibi … tellus summittit flores Lucr., uti … nequeat fetus submittere tellus Lucr., non pabula tellus pascendis summittit equis Lucan., submittere gramina Val. Fl.
b) pustiti (puščati) kaj rasti ali da kaj raste = ne rezati, ne porezati, ne odrezati, ne striči, ne odstriči, ne postriči česa, (vz)rediti (vzrejati), gojiti kaj (rastline, perje, lase): Ca. idr., prata Varr., Col., arbori brachia, frutices in semen Col., salix ad unam perticam submittitur Col., submittere capillum Plin. iun., barbam ac capillum Sen. rh., barbam capillumque Sen. ph., crinem barbamque T., barbam demittere vel capillum submittere Ulp. (Dig.).
c) za pleme (razmnoževanje, razplod) (vz)rediti (vzrejati): arietes, haedos, mares ad admissuram Varr., tauros V., quos (sc. vitulos) … pecori malint submittere habendo V.
d) pesn. (o krajih kot subj.) (vz)rediti, roditi (rojevati), da(ja)ti rast čemu: vinea submittit capreas non semper edulīs H., non hydra … firmior … crevit … monstrumve submisēre Colchi maius H. — Od tod adj. pt. pf. sub-missus (sum-missus) 3, adv. -ē

1. (dol) spuščen, povešen, sklonjen: submisso voltu V. ali summisso vertice O. s povešeno glavo, tenet fama … eam (sc. lupam) summissas infantibus … praebuisse mammas L., summissa terrā (po drugih terrae) brachia O., cervix in terram submissa Col., oculi summissi Plin., submissi petimus terram V. sklonivši se pokleknemo, stantibus primis, secundis summissioribus L. bolj sklonjeni, v bolj sklonjeni drži, purpura sit summissior Q. bolj spodaj, capillo summissiore Suet. bolj dol visečih las.

2. metaf.
a) (o glasu in govoru) α) zamolkel, pritajen, zatopljen, tih (naspr. contentus): vox Ci., O., Q., oratio Ci., C., Q., murmur Q., summissior oratio, sermo Q.; (o govorniku) zamolklo, tiho, pritajeno, ne krepko, ne glasno govoreč: hanc ego iudico formam summissi oratoris Ci., in prooemiis plerumque summissi … in narratione pleni atque expressi … sumus Q., sciscitari submissius Petr. tiš(j)e. β) miren, hladen, umirjen, obvladan, brezstrasten, skromen, zmeren (naspr. elatus): summissa dicere Ci., miscere elata summissis Q., summissa, qualia in epilogis sunt Q., summissa actio Q., causae reorum tristes atque summissae Q.; (o govorniku): (sc. orator Atticus) summissus est et humilis Ci. skromen, cui Iuno submissa (sc. respondet) krotko, plašno, plaho.
b) (o značaju) α) v pozitivnem pomenu = skromen, pohleven, ponižen, ne prevzeten (brez prevzetnosti): non enim dubitabat, quin (sc. civitates) recenti calamitate submissiores essent futurae C., summissis precibus Lucan., non nimis summisse supplicare Ci., multaque summisse, multa minanter agat O., aspere an leniter an etiam summisse loqui expediat Q., submisse scribere T., tanto nos geramus summissius Ci., submissius dolere Ci.; enalaga: summissas tendere manus O. ponižno; occ. popustljiv, prizanesljiv, milostljiv, milosten: tristem viro submissus honorem largitur vitae Stat. β) v negativnem pomenu = nizkoten, podel, klečeplazen: neque summissum et abiectum vivere Ci., ne quid humile, submissumque faciamus Ci.