Franja

bald [bɔ:ld] pridevnik (baldly prislov)
plešast, gol
figurativno boren, reven; suhoparen; belolisast (konj); očiten, otipljiv

bald as a coot (ali billiard ball, an egg) popolnoma plešast

basteln (za zabavo/spretno izdelovati (iz veselja) stvari iz lesa, papirja, blaga itd., lepiti, plesti, sestavljati itd.); figurativ an etwas basteln packati, skupaj spravljati

bat³ [bæt] neprehodni glagol & prehodni glagol
udariti, zadeti
ameriško, narečno mežikati

I never batted an eyelid niti mežiknil nisem

bate¹ [beit] prehodni glagol & neprehodni glagol
odračunati, zmanjšati, popustiti, slabeti

to bate an ace nekoliko popustiti
with bated breath s pridušenim dihom

beanstanden grajati, očitati (an čemu kaj), ugotavljati napake; reklamirati; (nicht gutheißen) ne odobravati

Bedarf, der, potreba (an po); potrebe; poraba; (Nachfrage) povpraševanje; (Bedarfsartikel) potrebščine; bei Bedarf če je potrebno; nach Bedarf po potrebi; kein Bedarf to pa ne, tega ne potrebujem

bedenken^*

1. (überlegen) premišljevati (o), premisliti, (denken an) pomisliti na; zu bedenken geben opozoriti na

2. mit Ehrungen, Beifall: nakloniti, mit einem Erbe: zapustiti, mit Geschenken: obdariti

bedfellow [bédfelou] samostalnik
soprenočevalec; soprog(a)

he is an awkward (ali a strange) bedfellow z njim ni prijetno živeti, z njim ni dobro češnje zobati

befestigen

1. pritrditi (an na), pričvrstiti (an na)

2. utrditi (tudi figurativ)

Beginn, der, (-/e/s, ohne Plural) začetek, an/bei/zu Beginn na začetku; mit Beginn des... z začetkom; von Beginn an od (samega) začetka

Behinderung, die, (-, -en) invalidnost; prizadetost (telesna ali duševna); Medizin körperlich: telesna prizadetost, manjrazvitost; an der Autobahn durch Bauarbeiten: ovire, oviranje prometa, figurativ während der Bauarbeiten: neprijetnosti

Beispiel, das,

1. primer, zum Beispiel na primer; als Beispiel aufführen navajati kot primer

2. zgled, mit gutem Beispiel vorangehen dati dober zgled; sich an jemandem ein Beispiel nehmen vzeti (koga) za zgled; ohne Beispiel sein biti nezaslišan

bél white; (čist) clean; (nezagorel) pale; (nepopisan) blank; (pobeljen) blanched; (bel in siv) hoary

béla garda right-wing political movement in Slovenia before and during World War II, the White Guard
pri bélem dnevu in broad daylight
Bela Hiša the White House
béla knjiga politika white paper, White Book
béla kovina white metal, white alloy
bél kruh white (ali wheaten) bread
bélo krvno telesce white corpuscle
béla (mlečna) kava white coffee
béla lisa (na konjskem čelu) blaze
béli medved polar bear
bélo meso white meat
béla obleka whites, white clothing
béla nedelja Low Sunday, the first Sunday after Easter
béla pločevina tinplate
béli premog (figurativno) "white coal", hydroelectric power
béli teden (prodajni) white sale
bél kot sneg snow-white
trgovina z bélimi dekleti white slave traffic
bélo vino white wine
béla vrana (figurativno) a rare thing, rarity, quite an exceptional person
dati črno na bélem to put down in black and white
imam to črno na bélem I have it in black and white
napraviti bélo to make white
bélo pobarvati to dye white
pokazati kaj črno na bélem to show something in black and white

bemühen jemanden: nadlegovati; prositi za; sich bemühen truditi se (um za) , prizadevati si, an einen Ort: potruditi se (kam)

beō -āre -āvī -ātum (iz dueio, prim. bonus) pesn.

1. osrečiti (osrečevati), blažiti, ublažiti (ublaževati), veseliti, razveseliti (razveseljevati): hoc me beat saltem, quod perduelles vicit Pl; od tod poseb. v pogovoru: ecquid beo te? Ter. = ali te to veseli? beas ali beasti (sc. me) Kom. = to (kar praviš ali kar si storil) mi je drago, tako tudi: id beat, nimis beat (sc. me), quod … Pl.; s stvarnim obj.: agrum Setinum beare Tit. fr.

2. osrečiti (osrečevati) s čim, obdariti (obdarovati) s čim, (o)bogatiti s čim: caelo Musa beat H., ne dominus munere te parvo beet H., (poëta) Latium beabit divite lingua H., beare se interiore nota Falerni H. goditi si z … — Od tod adj. pt. pf. beātus 3, adv. -ē

1. osrečen, srečen, blažen: Ter., V., O. idr., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., Phraaten numero beatorum eximit Virtus H., beate (beatius) vivere Ci., ad beatissime vivendum parum est, ad beate satis Ci., non est mihi male, sed bene ac beate Cat., beatius quam aliae urbes excultae Mel., divitiis homines an sint virtute beati H., laudum cumulo beatus omni Stat., neque idem umquam aeque est beatus ac poëma cum scribit Cat.; o stvareh in abstr.: nihil est ab omni parte beatum H., beatae arces H., status rei publicae fortunatior beatiorque L., cum ipsa virtus efficiat ita beatam vitam, ut beatior esse non possit Ci., beata mors Ci., beatum tempus O., saeculum beatissimum T., beatior spiritus Q. bolj blažena navdušenost; sedes beatae V. ali arva beata H. = sedes beatorum, arva beatorum (gl. v nadalj. beati = μάκαρες) bivališča blaženih; adv. beate srečno = docela, popolnoma: locum beate implebat Sen. rh. Subst.
a) beātum -ī, n (τὸ μακάριον) blaženost: in qua (virtute) sit ipsum etiam beatum Ci., non quia per se beatum est malo caruisse, sed quia … Sen. ph.
b) beātī -ōrum, m (μάκαρες) blažen(c)i (o umrlih): beatorum insulae (= μακάρων νῆσοι) Ci. fr. otoki, ki bi naj po mnenju starodavnikov ležali v Oceanu ob zahodnem robu zemlje; tam bi naj padli junaki uživali blaženo in večno življenje. Od tod beatus 3 v pozni lat. blaženi = umrli, rajni, pokojni: quem cum beatum fuisse Sallustius respondisset, intellexit occisum Amm.; pren.: (vir) beatae memoriae Eccl. blaženega spomina.
c) Beātissimus Preblaženi, naslov višje duhovščine: pozni Icti. in Eccl.

2. srečnega se čuteč, zadovoljen: satis beatus unicis Sabinus H., agricolae … fortes parvoque beati H.

3. obogaten, bogat, imovit: Pl., O., Cat., Iuv., Thynā merce beatus (še pravi pt. pf.) H.; od tod: mulier beata ac nobilis Ci., uxor beata H., Sen. ph., dum aedificant tamquam beati, in aes alienum incidunt Ci., homo non beatissimus N. ne posebno bogat, florente ac beatā re publica L., tyrannus opulentissimae et beatissimae civitatis Ci., beata Roma H.; subst. beātī -ōrum, m bogataši, bogatini: noli nobilibus, noli conferre beatis Pr.; pren. bogat = (pre)obilen, prekipevajoč: gazae beatae Arabum H., vox Q. bogato nadarjeno grlo, ingenii beatissima ubertas, beatissima rerum verborumque copia Q.; occ.
a) blažen, ploden, rodoviten: auriferi beata ripa Tagi O., rus beatum H., rura beata Stat., beati Campaniae sinus T.;
b) pesn. = krasen, prelep: nuntii, commoda Cat., munera Pr., thermae Mart., nectar Mart. božanski, dies beatissimus Amm.; pren. adv. beate! krasno! kot vzklik prilizovanja: Mart.

bergauf navkreber, navzgor; bergauf gehen mit izboljševati se; es geht bergauf mit X X se boljša, X-u se boljša, X-u se stanje boljša; von nun an geht es bergauf odslej bo bolje

bergl|a [é] ženski spol (-e …) die Krücke, der Krückstock
hoditi ob berglah/z berglami mit/an Krücken gehen

bestimmen

1. določiti, določati (an po, zu za), näher bestimmen precizirati, (feststellen) ugotavljati, ugotoviti

2. (entscheiden) bestimmen über odločati o

3. sich nach etwas bestimmen ravnati se po (čem)

4. bestimmen zu jemanden pripraviti (koga) (da nekaj stori), pregovoriti; sich von etwas bestimmen lassen biti pod vplivom (česa)

beteiligen udeležiti, udeleževati (sich se) (an česa/pri čem); Handel: omogočati soudeležbo, dati delež; jemanden an etwas: pritegniti

Beweis, der, (-/e/s, -e) dokaz, dokazilo, als Beweis kot dokaz; unter Beweis stellen dokazati, dokazovati; den Beweis auftreten dokazovati; aus Mangel an Beweisen zaradi pomanjkanja dokazov; Beweise führen dokazovati, izvajati dokaze, dokazati, izvesti dokaze