Franja

sklépčen (-čna -o) adj. in numero legale:
sklepčno število quorum
jur. sklepčna sodba sentenza argomentata

skŕčiti (-im)

A) perf.

1. restringere, contrarre:
skrčiti prst, roko contrarre il dito; la mano

2. ridurre, tagliare, limitare, ledere; attenuare:
skrčiti stroške ridurre le spese
skrčiti število osebja ridurre il personale
skrčiti porabo limitare i consumi

3. skrčiti na ridurre a:
skrčiti odpor na poulične demonstracije ridurre la resistenza a manifestazioni di piazza

B) skŕčiti se (-im se) perf. refl.

1. rannicchiarsi, acchiocciolarsi, piegarsi:
skrčiti se v dve gube piegarsi in due

2. raccorciarsi; abbreviarsi; restringersi; ridursi:
tkanina se pri pranju skrči a lavarlo il tessuto si restringe

3. lingv. sincoparsi, contrarsi

skupn|i (-a, -o) gemeinsam, gemeinschaftlich; pri vsotah: skupaj: insgesamt; Gemeinschafts- (antena die Gemeinschaftsantenne, kuhinja die Gemeinschaftsküche, naprava die Gemeinschaftsanlage, oddaja die Gemeinschaftssendung, produkcija die Gemeinschaftsproduktion, reklama Gemeinschaftswerbung, savna die Gemeinschaftssauna); Gesamt- (čas die Gesamtzeit, interes das Gesamtinteresse, plasma šport die Gesamtwertung, dolžina die Gesamtlänge, ocena die Gesamtnote, površina die Gesamtfläche, teža das Gesamtgewicht, uvrstitev die [Gesamtplazierung] Gesamtplatzierung, vsota Gesamtsumme, število die Gesamtzahl)
figurativno dajati vse v skupni lonec alles in einen Topf werfen
imeti skupno z gemein haben mit
imeti skupno usodo z ein Schicksal teilen mit

smart¹ [sma:t]

1. pridevnik
ostroumen, bister, razumen, duhovit, iznajdljiv, prebrisan, zvit, pretkan
figurativno piker, jedek, zajedljiv (opazka), odrezav (odgovor); oster (bolečina), pekoč, hud (udarec); močan, energičen; spreten, okreten, sposoben; živahen, krepak, svež; eleganten, čeden, okusen, po modi, moden; urejen; imeniten, načičkan, gizdalinski
pogovorno precejšen, velik

a smart bargainer prebrisan poslovni človek
a smart bout of toothache zelo hud zobobol
a smart box on the ear krepka zaušnica
smart dealing nepošten postopek (poslovanje)
a smart few precejšnje število
smart people elegantni svet, ljudje
a smart retort hiter in duhoviti, odrezav odgovor
a smart salesman dober (iznajdljiv, sposoben, aktiven) prodajalec
the smart set elegantna, modna družba
smart sensation občutek bolečine
to go at a smart pace urnih korakov iti
look smart! zbudi(te) se!
she looks very smart ona je videti zelo elegantna
to make a smart job of it dobro kaj opraviti (izpeljati, izvesti)

2. prislov
(redko) pametno; lepó, čedno; močnó, silno

she is smart dressed čedno (elegantno) je oblečena

3. samostalnik
ostra, žgoča, pekoča bolečina; žalost, skrb, tesnoba, potrtost, grenkoba; gorje, trpljenje

smartish [smá:tiš]

1. pridevnik
precéj oster; eleganten, urejen; precejšen

a smartish few precejšnje število

2. prislov
silno, zeló; vešče, sposobno, kot je treba

sod² [ó] (-a, -o) matematika gerade (sodo število gerade Zahl)
soda funkcija matematika gerade Funktion
sodo ali liho paar oder unpaar

sód -a, -o (parno)

sód, -a, -oo število even number
sód, -a, -o dan even day

sód, -a, -o (parno) pair

sodo število nombre pair

sód (-a -o) adj. pari:
sodo število numero pari

sód, sóda, sódo par

sodo število número m par

solid² [sɔ́lid]

1. pridevnik (solidly prislov)
trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
matematika tridimenzionalen, kubičen

for a solid hour celo (polno, eno) uro
solid arguments stvarni, tehtni argumenti
solid capacity prostornina
solid for sleng lojalen
solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
solid geometry stereometrija
solid gold masivno zlato
a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
solid measure prostorninska mera
solid number integralno število
solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
solid square vojska formacija enake dolžine in širine
solid state trdno stanje
a solid tyre polna pnevmatika, guma
a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro

2. prislov (solidly)
enodušno, soglasno, odločno

to go solid biti soglasno (against proti, for za)
to vote solid enodušno glasovati (for za)

sōlitūdō -inis, f (sōlus)

1. samotnost, samota, neobljudenost, brezljudnost, puščoba, puščobnost, praznost, praznota, praznina, tihost, tihota (naspr. celebritas, frequentia, frequentia et abambulatio hominum): Ter., Amm. idr., loci Ci., illum (sc. P. Scipionem) et in solitudine secum loqui solitum Ci., audistis, quae solitudo in agris esset Ci., erat ab oratoribus quaedam in foro solitudo Ci., ubi postquam solitudinem intellexit S., ut, quam in curia solitudinem fecerit, domi quoque faciat L., per occasionem et solitudinem L. ker se je ponudila priložnost, ko na kraju ni bilo vojakov, eadem solitudo … coëgit consules circa fora proficisci L. pomanjkanje ljudi (v Rimu), neobljudenost; meton. (konkr.) samoten kraj, puščava, pustinja, divjina, divjava: Vell., Amm. idr., in desertissima solitudine Ci., facere solitudinem Plin., Plin. iun., Cu., T. ali solitudines L., se in solitudinem ac silvas abdiderant C., civitatibus maxima laus est quam latissime circum se vastatis finibus solitudines habere C., per vastas solitudines Cu.; z gen.: in hac … omnis humani cultus solitudine Cu. v tej pustinji, nastali, ker so jo ljudje popolnoma prenehali obdelovati.

2. osamelost, samost, samota, zapuščenost, brezpomočnost (brezpomočje), nemoč, nemočnost, osirotelost: per huius solitudinem te obtestor Ter., Aebutius iste, qui iam diu Caesenniae viduitate ac solitudine aleretur Ci., solitudo viduarum Ci., illorum (sc. puerorum) solitudo Ci., solitudo circa decemviros L., ea solitudo magistratuum per quinquennium urbem tenuit L. pomanjkanje, primanjkovanje, pogrešanje, neque vero hic (sc. Thrasybulus) non contemptus est primo a tyrannis atque eius solitudo N. pomanjkanje (malo število) sobojevnikov, id repente solitudinis erat T. tako naglo (nenadno) je bila zapuščena.

spòl (spôla) m

1. sesso:
nežnejši, lepši spol il gentil sesso
šalj. predstavniki močnejšega spola i rappresentatnti del sesso forte
mladina obojega spola i giovani d'ambo i sessi
tretji spol il terzo sesso

2. lingv. genere:
določiti samostalniku spol in število determinare il genere e il numero di un sostantivo
slovnični spol genere grammaticale

square² [skwɛ́ə]

1. prehodni glagol
dati (čemu) kvadratasto ali četverokotno (četverooglato) obliko, napraviti (kaj), otesati četverooglato; dati (čemu) pravokotne robove; položiti (kaj) pravokotno
matematika kvadrirati (število); karirati (papir); urediti, razporediti (kaj) (by po, v skladu z)
prilagoditi, prirediti (kaj) (to čemu)
izravnati; uskladiti (with z)
saldirati; izplačati, zadovoljiti (koga)
šport končati (tekmo) neodločeno
sleng utišati, podkupiti (koga), "mazati" (komu)
navtika namestiti križe jambora pravokotno na ladijski trup

2. neprehodni glagol
napraviti, delati pravi kot; imeti četverooglato obliko; poševno sedeti (na sedlu); skladati se, ujemati se (o računu); biti v skladu (with z)
spraviti se v sklad; urediti svoje zadeve

5 squareed 5 na kvadrat (5²)
to square (up) accounts with s.o. poravnati račune s kom; (tudi figurativno), obračunati s kom
to square the circle kvadrirati krog, figurativno lotiti se nečesa nemogočega
to square one's conduct with one's principles uskladiti svoje obnašanje s svojimi načeli
to square one's conscience pomiriti si vest
to square one's elbows razširiti komolce, s komolci si napraviti (dobiti) prostor
to square a number kvadrirati število
to square o.s. with s.o. pogoditi se s kom, (zopet) se zlágati s kom
he tried to square the police sleng skušal je podkupiti policijo
to square one's shoulders figurativno ostati trdovraten, hoteti doseči svoje
to square a stone oklesati kamen na 4 ogle
to square a theory to fit the facts prilagoditi teorijo, da ustrera dejstvom (praksi)
the facts do not square with the theory dejstva se ne skladajo s teorijo
to square timber oklesati hlod (deblo)
to square one's way of living to (ali with) one's square means svoje življenje prilagoditi ali urediti ustrezno svojim dohodkom

standard|en (-na, -no) Standard- (format das Standardformat, jezik die Standardsprache, paket das Standardpaket, pojem Standardbegriff, razred die Standardklasse, barva die Standardfarbe, izvedba die Standardausführung, oblika die Standardform, puška das Standardgewehr, zasedba die Standardbesatzung, delo das Standardwerk); Norm- (list das Normblatt, pogoj die Normbedingung, pritisk der Normdruck, paleta die Normpalette, temperatura die Normtemperatur, število die Normzahl), Normal- (film der Normalfilm, kamera die Normalfilmkamera)
standardo im Normalfall

stotica samostalnik
1. (število sto) ▸ száz, százasAvtomobil bo do stotice pospešil v 8,9 sekunde. ▸ Az autó 8,9 másodperc alatt gyorsul százig.
Postal je prvi nogometaš, ki je dosegel stotico za eno moštvo. ▸ Ő lett az első labdarúgó, aki száz gólt szerzett egy csapat színeiben.
Tako je oddaja je dosegla okroglo stotico. ▸ Így az adások száma elérte a kerek százat.

2. matematika (desetiška enota) ▸ százas

stran¹ ženski spol (-i …) (pagina) die Seite (krajevna Lokalseite, notranja Innenseite, rokopisa Manuskriptseite, s sliko Bildseite, za otroke Kinderseite)
naslovna stran das Titelblatt, Haupttitelblatt, die Titelseite, der Innentitel
potiskana stran Druckseite
gospodarske strani množina der Wirtschaftsteil
kulturne strani množina der Kulturteil
poslovne strani der Handelsteil
rumene strani v telefonskem imeniku: gelbe Seiten
športne strani der Sportteil
številka/število strani die Seitenzahl
navedba strani die Seitenangabe
oštevilčenje strani die [Seitennumerierung] Seitennummerierung
obsegajoč (200) strani (200) Seiten stark
na osmih/treh straneh achtseitig/dreiseitig
dolg več strani seitenlang
čez pol strani halbseitig
na 10. strani auf Seite zehn
po straneh seitenweise
obrniti stran umblättern
nadaljevanje na naslednji strani bitte wenden!

sumand samostalnik
matematika (število, ki se prišteva) ▸ összeadandó

super-particulāris -e (super in particulāris) superpartikuláren: superparticularis numerus M., Boet. število, ki vsebuje sebe in še nek del svoje vrednosti.

super-partiēns -entis (super in partīre) = superparticularis superpartiénten = superpartikuláren: superpartiens numerus M., Boet. število, ki vsebuje sebe in še nek del svoje vrednosti.