Franja

gloser [gloze] verbe intransitif razlagati, tolmačiti; delati opazke; komentirati

gloser sur quelque chose delati nedobrohotne opazke o čem, zabavljati čez kaj; verbe transitif
gloser un texte (raz)tolmačiti, prevesti tekst

goccia f (pl. -ce)

1. kaplja:
una goccia d'acqua vodna kaplja
gocce pl. absol. dež:
cominciano a cadere le prime gocce začenja deževati
somigliarsi come due gocce d'acqua pren. biti si podoben kot kaplja kaplji
la goccia che fa traboccare il vaso pren. kaplja čez rob
fino all'ultima goccia pren. do zadnje kaplje
a goccia a goccia po kapljicah

2. pren. kapljica:
lasciami una goccia di caffè pusti mi kapljico kave

3. brušen kamen kapljičaste oblike:
orecchini a goccia kapljičasti uhani

gȍdina ž
1. leto: prosta godina navadno leto; prestupna, nova, sretna, srećna, poslovna, slaba godina, godina kupovine leto nakupa; do -e čez leto dni; iz -e u -u od leta do leta; -u po -u leto za letom, koliko ti je godina koliko si star; čovjek u -ama prileten človek, človek v letih; doći u -e; napuniti deset godina dopolniti deset let; bijele, bele -e starost; Nova godina novo leto (l. januar); nova godina novo Leto 1985; svjetiosna, svetlosna godina svetlobno leto; godina svjetlosti; pritjerala orla zla godina v nesreči, težkem položaju se je sprijaznil s ponižanjem; školska godina
2. letnik: prva godina Gajeve Danice; treća godina Vojne akademije
3. zadušnica ob obletnici smrti: davati -u

golobnjak samostalnik
1. (prostor za golobe) ▸ dúc, galambdúc, galambház
2. izraža negativen odnos (zelo majhen prostor) približek prevedka ▸ tyúkól, egérlyuk
Kadar se moderni arhitekti odločijo urejati bivanjsko okolje, dobiš le golobnjake za čez noč. ▸ Amikor kortárs építészek döntenek a lakókörnyezet rendezéséről, csak egy tyúkólat kapsz éjszakára.

gòra ž, tož. gȍru, zval. gȍro, mn. gȍre, rod. mn. górā
1. gora: crnogorske -e
2. gozd, hosta: gora vrvi hajducima
3. vejevje: kopajte me pod jelikom tankom, pokrijte me -om listopadom
4. Zagrebačka gora, Skopska Crna gora, Crna gora (planina), Crna Gora (republika), Dilj-gora; šimširova grana sa devete -e daljno sorodstvo; naše -e list naš človek; od nevešta i gora plače nevednež vse uniči; ići, odmetnuti se u -u oditi med hajduke; i u -u i u vodu ići s kim iti s kom čez drn in strn; krsti vuka, a vuk u -u slab človek je nepoboljšljiv

gôra (-e) f

1. monte, montagna; vetta:
v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
velik ko gora alto come una montagna
geogr. ledena gora iceberg
(vzklik) križana gora! santo cielo!

2. nareč. vigneto in collina

3. bosco (di montagna)

4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
gora denarja un flagello di quattrini
imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
naše gore list uno dei nostri, un connazionale
šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen

govoríti (-ím) imperf.

1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

gradi|ti (-m) zgraditi

1. bauen; stavbo: bauen, errichten, aufführen
graditi naprej weiterbauen
graditi čez mejo parcele überbauen
nameravati graditi Baupläne haben

2. (tvoriti) bilden

griva samostalnik
1. (o živalski dlaki) ▸ sörény, bundaZnačilnosti islandskega konja so dolga in košata griva in rep, kratek trup, manjša pasma konj. ▸ Az izlandi ló rövid törzsű, kisebb testalkatú lófajta hosszú és bozontos sörénnyel és farokkal.Prav levja griva dokazuje, da tudi pri upodobitvah leva v srednjeveški umetnosti simbolika nadvladuje naturalizem. ▸ Éppen az oroszlánsörény bizonyítja, hogy a középkori művészetben az oroszlán ábrázolásában a szimbolizmus dominál a naturalizmus felett.Konji imajo grivo in rep. ▸ A lovaknak sörényük és farkuk van.
Največja posebnost norveških gozdnih muc je njihova griva. ▸ A norvég erdei macskák legkülönlegesebb jellemzője a bundájuk.
Leva pogosto imenujemo tudi kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. ▸ Az oroszlánt – elsősorban a csodálatos sörénye miatt – gyakran az állatok kirányának nevezik.

2. (o laseh) ▸ sörény, hajkoronaNamesto neukrotljive grive las je imela mehke kodre, ki so ji ravno prekrivali ušesa. ▸ Zabolázhatatlan hajsörény helyett puha hullámokban omlott le a haja, melyek épp csak eltakarták a fülét.Zaradi višine, levje grive kodrastih sivih las in prodornih oči je bil njegov videz akademski. ▸ Magassága, göndör és ősz oroszlánsörénye, átható szeme miatt akadémikusnak nézett ki.Dolgolaske, ki si želijo razmršeno grivo, naj uporabijo navijalke, a las naj ne navijejo do korenin. ▸ A hosszú hajú nők, akik kócos sörényt szeretnének, használjanak hajcsavarókat, de ne tekerjék föl a hajukat egészen a hajtőig.
3. (travnata površina; pobočje) približek prevedka ▸ hegyoldal, füves rétHodili so v koloni, ubirali bližnjice čez grive, prvi in zadnji pa sta svetila bodisi s trskami ali slamo. ▸ Oszlopban haladtak toronyiránt a hegyoldalban, az első és az utolsó a sorban pedig fafáklyával vagy szalmafáklyával világított.
Po valovitem terenu morajo marsikje grabiti seno na roke, po grivah pa je treba zagrabiti tudi za koso. ▸ A hepehupás terepen sok helyen kézzel kell összenyalábolniuk a szénát, a hegyoldalban pedig akár kaszával is.
Okrog domačije so same grive! ▸ A majorságot csupa-csupa füves rét veszi körül!

4. (o vodni površini) ▸ tajtékSprehajal se je po plaži, bila je zgodnja jesen, nemirni vetrovi so gonili pred sabo valove s penastimi grivami. ▸ A plázson sétált, koraősz volt, a nyughatatlan szelek maguk előtt kergették a tajtékos hullámokat.
Bele grive ob obali kažejo lomljenje valov, ki tudi erodirajo morsko dno in splakujejo glino in mivko z obale. ▸ A part menti fehér tajték a hullámtörést jelzi, ami a tengerfeneket is erodálja, és bemossa az agyagot és a homokot a partról.
Ta ladja je na grivi cunamija jezdila iz pristanišča na celino in pristala štiri kilometre daleč od obale. ▸ Ez a hajó a cunami taraját meglovagolva lebegett ki a kikötőből a szárazföldre, és kötött ki négy kilométerre a parttól.

5. (o obliki) ▸ sörény, üstök, tarajVes zahodni del je bil prekrit z gosto grivo tropskega gozda in se je končal s strmo skalno steno v morje. ▸ Az egész nyugati oldalt a trópusi erdő sűrű sörénye borította, melynek végében meredek sziklafal zuhant alá a tengerbe.
V daljavi valovijo grive topolov. ▸ A távolban a nyárfák barkasörénye hullámzik.
Dala si je narediti tetovažo, stilizirano sonce z obrazom in grivo sončnih žarkov. ▸ Varratott magára egy tetoválást, egy stilizált Napot, amelynek arca volt, és a napsugarak sörényként ölelték körül.
Na bibavični grivi, na videz goli, najdemo poleg gruč grmičkastega členkarja nekaj zanimivih rastlin. ▸ Az árapály látszólag csupasz taraján, a rengeteg ágas-bogas sziksófű mellett néhány érdekes növényt is találunk.

6. (goba) ▸ korallgomba
Paziti moramo tudi, da ne zamenjamo užitnih griv s strupenimi. ▸ Arra is ügyelnünk kell, hogy az ehető korallgombákat ne keverjük össze a mérgezőkkel.
Povezane iztočnice: tribarvna griva, rumena griva, bleda griva, krvobetna griva

haber* imeti, v posesti imeti; dobiti, prejeti

haber menester potrebovati
no ha lugar de... ni dovoljeno ...
haberse(las) con alg imeti s kom opravka, poskusiti se s kom
bien haya blagor tistemu, ki ...
un año ha leto dni je od tega
no ha mucho tiempo, poco tiempo ha pred kratkim
haber de morati
he de salir moram iti ven
ha de haber muchos mora jih biti mnogo
V. no ha de delatarnos Vi nas gotovo ne boste izdali
hay (= ha + y) je, sta, so; se nahaja, -ta, jo; se vrši, -ta, -jo
hay mucha gente mnogo ljudi je
no hay nadie nikogar ni
no hay como la previsión čez previdnost ga ni
no hay que decir que samoumevno je, da
no hay tal to ni res
es valiente, si los hay če kdo, je on pogumen
ayer hubo junta včeraj se je vršilo zborovanje
¡hay que ver! neverjetno!
¡habrá infame! ali je še kje večji malopridnež?
¿qué hay? kaj pa je? kaj se je zgodilo?
¿qué hay de nuestro asunto? kako je z našo zadevo?
¡no hay de qué! ni za kaj! prosim!
hay que trabajar treba je delati
no hay que preocuparse ni si treba delati skrbi
no hay que olvidar que... ne sme se pozabiti, da ...
¡habráse visto! kdo bi si bil to mislil! to je nezaslišano!

Hals, der, (-es, Hälse) vrat; grlo (entzündeter vneto); im Halse [steckenbleiben] stecken bleiben: v grlu; aus vollem Halse na vse grlo, na ves glas; Fleischstück: vratina; bis an den Hals/bis zum Hals do vratu, do grla; Hals über den Hals do ušes; um den Hals (fallen) (pasti) okoli vratu; am Hals hängen: okoli vratu; Hals über Kopf na vrat na nos; den Hals umdrehen zaviti vrat (komu/čemu); auf dem Halse haben/liegen imeti na grbi/vratu; sich etwas vom Halse schaffen znebiti se (česa), otresti se (česa); jemanden vom Halse halten ne spravljati (koga) na vrat; zum Halse heraushängen : es hängt mir ... čez glavo mi je, dosti mi je (česa); jemanden den Hals kosten plačati z glavo; einen Hals haben biti jezen; sich den Hals brechen zlomiti si vrat ( tudi figurativ )

harfa samostalnik
1. (brenkalo) ▸ hárfaPovezane iztočnice: baročna harfa, električna harfa, gotska harfa, keltska harfa

2. (igranje harfe) ▸ hárfa
3. (glasbenik) ▸ hárfaHarfistični oddelek je imel minula leta težave s prevozom inštrumentov na koncerte, lani se je tabora udeležil celo kvartet harf. ▸ A hárfatanszéknek az elmúlt években gondot jelentett a hangszerek koncertekre szállítása, tavaly a zenei táborban egy hárfakvartett is részt vett.

4. arhitektura (o konstrukciji mostu) ▸ hárfa
Ali bo najdaljši most v državi, 800 metrov dolgi most čez Muro, zgrajen kot brod ali harfa, še ni bilo odločeno. ▸ Még nem dőlt el, hogy az ország leghosszabb, a Mura folyón átívelő 800 méteres hídját komphídként vagy hárfahídként építik meg.

Hasdrubal (Asdrubal) -alis, m Házdrubal, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Mágonov sin, dvanajstkratni vojskovodja, utemeljitelj kartažanske moči, umrl okrog l. 480 na Sardiniji: Iust.

2. Hanonov sin, l. 256 ga je premagal Regul; pozneje je bil poveljnik na Siciliji, a se je l. 250 pri Panormu nesrečno bojeval zoper Metela: Ci.

3. zet Hamilkarja Barke, po čigar smrti (l. 228) je Hispanijo popolnoma podvrgel kartažanski oblasti. Ustanovil je Novo Kartagino ter z Rimljani sklenil pogodbo glede Ibera kot mejne reke; l. 221 ga je umoril maščevalen Hispanec: N., L., Iust.

4. mlajši Hanibalov brat, eden največjih kartažanskih vojskovodij. V drugi punski vojni se je najprej v Hispaniji slavno vojskoval proti Rimljanom; ko ga je nato brat Hanibal (l. 207) poklical na pomoč, je šel z veliko vojsko čez Pireneje in Alpe v Italijo. Ob reki Metavru sta ga rim. konzula Livij Druz in Klavdij Neron premagala po hudi bitki, v kateri je tudi padel: L., H., O., Sil.

5. Gizgonov sin, Sofonibin oče, se je pod Hanibalovim bratom bojeval v Hispaniji (l. 214—207): L.

6. poveljnik v vojni zoper Masiniso in v tretji punski vojni proti Rimljanom, umrl kot ujetnik v Italiji: Ci., L. epit, Val. Max., Fl. — Od tod adj. Hasdrubaliānus 3 Házdrubalov: funus Sid.

Haus, das, (-es, Häuser)

1. hiša, Tierkunde hišica Haus und Hof vse premoženje; zu Haus/zu Hause doma; zu Haus sein biti doma; nach Haus domov; außer Haus (Verkauf) čez cesto; von Hause aus že po rojstvu, od otroških let, po osnovni orientaciji, po osnovnem poklicu; öffentliches Haus javna hiša; außer Haus essen: zunaj

2. dom (Haus der Kultur dom kulture); im Parlament: zbornica

3. (königliches) Haus (kraljevska hiša, dinastija)

4. družina: (Dame/Herr/Sohn/Tochter/Freund) des Hauses hišni, družinski sein Haus bestellen urediti vse zadeve, narediti oporoko; ins Haus stehen biti pred vrati; Haus an Haus v sosednjih hišah; jemandem das Haus verbieten prepovedati si obiske (čigave/koga); Häuser bauen auf jemandem zaupati v koga; von Haus zu Haus od hiše do hiše

hedge² [hedž] samostalnik
živa meja, živica, seč
figurativno zapreka, pregraja
ekonomija zavarovanje proti izgubi (z drugim kritjem)

dead hedge kamnita ograja
quickset hedge živa meja (iz dreves, grmovja)
figurativno stone hedge zid, pregraja
a hedge of police policijski kordon
over hedge and ditch čez drn in strn
it doesn't grow on every hedge ne raste na vsakem grmu, se redko najde
to be on the wrong side of the hedge motiti se
to sit on the hedge ne izreči se, biti pol ptič pol miš

hence [hens] prislov
odslej; zato, iz tega, od tod
arhaično proč

hence! zgubi se!
hence with him! proč z njim
a week hence čez en teden, v enem tednu
hence it follows that iz tega sledi, da
to go hence umreti

Hērō -ūs, acc. Hērō in (redko) Hērōn, f (Ἡρώ) Hêro, gen. Hêro,

1. lepa Afroditina svečenica v traškem Sestu, ljubica Leandra iz Abida, ki je vsako noč plaval k njej čez Helespont, dokler ni utonil; nato je Hero s stolpa, v katerem ga je vsakokrat čakala, skočila v morje: O., Serv. (z obl. ērō). Od tod adj. Hērōus 3 Herin: turres Lucan.

2. Danaida: Hyg.

heute danes, heute früh/[abend] Abend danes zjutraj/zvečer; heute früh davi; heute [abend] Abend drevi; heute nacht nocoj; heute vor (8) Tagen pred (osmimi) dnevi; heute über (3) Tage čez tri dni; von heute današnji, figurativ sodoben; von heute auf morgen čez noč; heute mir, morgen dir danes meni, jutri tebi; von/ab heute, von heute an od danes naprej; auf heute ist anberaumt za danes je napovedan (sestanek itn.)

hill¹ [hil] samostalnik
grič, hrib, hribček

the hills gorsko zdravilišče v Indiji
ant-hill mravljišče
dung-hill gnojišče
mole-hill krtina
up hill and down dale čez hrib in dol
as old as the hills prastar
figurativno over the hill čez najhujše (se prebiti)
ameriško, pogovorno not worth a hill of beans še počenega groša ni vredno