Franja

zbežáti (-ím) perf. ➞ bežati

1. fuggire; riparare:
zbežati v tujino riparare all'estero

2. sfuggire; scappare; evadere:
zbežati iz koncentracijskega taborišča evadere dal campo di concentramento
zbežati od doma scappare di casa
zbežati pred nacističnim preganjanjem sfuggire alle persecuzioni naziste

3. pren. volare, andare:
njegove misli so zbežale nekam daleč i suoi pensieri volarono lontano

4. pren. (miniti) fuggire:
čas neizogibno beži il tempo fugge irreparabile

zdájšnji (-a -e) adj. presente, attuale, d'oggidì:
zdajšnji čas, trenutek il momento attuale

zdavnaj (-a, -o) längst
že zdavnaj schon längst, lange vorher
od zdavnaj seit undenklicher Zeit
že zdavnaj je čas es ist hohe/höchste Zeit
že zdavnaj potreben/na vrsti überfällig

zgodnejš|i [ó] (-a, -e) früher
čim zgodnejši frühestensmöglich
prestaviti na zgodnejši čas/termin vorverlegen
vpisati/ vnesti zgodnejši datum vordatieren

zima samostalnik
1. (letni čas) ▸ télEni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.V vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima

2. (o stanju narave) ▸ télTo zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.

3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ télVrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.Če v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.Nemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.

4. (o literarnem liku) ▸ TélKot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.Botra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér.

zimsk|i (-a, -o) winterlich, pravi: hochwinterlich; Winter- (čas die Winterzeit, čevelj der Winterschuh, dopust der Winterurlaub, mesec der Wintermonat, mraz die Winterkälte, plašč der Wintermantel, semester das Wintersemester, sončni obrat astronomija die Wintersonnenwende, šport der Wintersport, večer der Winterabend, vozni red der Winterfahrplan, vrt der Wintergarten, vzpon die Winterbesteigung, zrak die Winterluft, guma - za avto der Winterreifen, dlaka živalstvo, zoologija das Winterhaar, das Winterfell, das Winterkleid, hruška agronomija in vrtnarstvo die Winterbirne, moda die Wintermode, obleka das Winterkleid, der Winteranzug, otrplost živalstvo, zoologija die Winterstarre, pokrajina die Winterlandschaft, razprodaja der [Winterschlußverkauf] Winterschlussverkauf, rez/obrezovanje agronomija in vrtnarstvo der Winterschnitt, sezona die Wintersaison, služba der Winterräumdienst, perje živalstvo, zoologija das Winterkleid, mirovanje živalstvo, zoologija die Winterruhe)

zímski winter(-); (vreme) wintry; (arhaično) hibernal

zímski šport(i pl) winter sports pl
zímski športnik winter sportsman
zímsko športno področje winter sports region
zímsko športno središče winter sports centre
zímski čas winter time
zímsko jabolko winter apple
zímska obleka winter clothes pl, winter garments pl, winter dress
zímski plašč winter overcoat pl
zímska oprema winter equipment
zímska pomoč winter relief work
zímska razprodaja winter clearance sale
zímska pravljica winter's tale
zímski semester winter semester
zímsko spanje winter sleep, hibernation
zímsko sadje winter fruit
zímska sezona winter season
zímski sončni obrat winter solstice
zímski večer winter evening
zímski vrt winter garden, conservatory
zímsko vreme wintry weather
zímska zaloga winter stock
zímske zabave winter amusements pl winter pastimes pl
zímsko zdravilišče winter health-resort

zímski de invierno; invernal; invernizo

zimski čas (dan, sadje, žito, vrt) hora f (día m, fruta f, cereales, jardín m) de invierno
zimski večer (semester, solsticij, šport, vozni red) tarde f ozir. noche f (semestre m, solsticio m, deporte m, horario m) de invierno
zimski plašč (dlaka, rokavice) abrigo m (pelaje m, guantes m pl) de invierno
zimsko jabolko manzana f inverniza
zimski mraz frío m invernal (ali del invierno)
zimska rastlina planta f invernal
zimsko spanje letargo m invernal; hibernación f
zimska obleka traje m (ali vestido m) de invierno
zimsko vreme tiempo m invernal (ali invernizo ali de invierno)
zimska poljska dela labores f pl otoñales
zimska zaloga (ozimnica) provisiones f pl para el invierno
zimski športni center centro m de deportes de invierno
zimska olimpiada (olimpijske igre) olimpíada f (juegos m pl olímpicos) de invierno

zlát (-a -o) adj.

1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro

2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro

4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca

zlató (-á) n

1. oro:
zlato se sveti l'oro luce, luccica
barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
zrnca zlata granelli d'oro

2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
zlata vredne besede parole d'oro
česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
kopati se v zlatu nuotare nell'oro
izpiranje zlata lavaggio dell'oro
belo zlato oro bianco
črno zlato oro nero
min. kačje zlato biotite gialla
samorodno zlato oro puro
PREGOVORI:
čas je zlato il tempo è oro
govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure

zmagoval|ec moški spol (-ca …) der Sieger (tudi vojska, šport), nad: der Bezwinger (des), der Besieger (des); nad goro: der Ersteiger; šport -sieger (pokalni Pokalsieger, turnirja Turniersieger, olimpijski Olympiasieger, v eni disciplini Einzelsieger, dvojni Doppelsieger, etape Etappensieger, v skupni uvrstitvi Gesamtsieger)
čas zmagovalca die Siegerzeit
pokal zmagovalca der Siegerpokal
premija za zmagovalca die Siegesprämie

zmériti mesurer, prendre les mesures de ; (z metrom) métrer, cuber; arpenter, relever, faire le levé de

zmeriti čas (pri športu) mesurer le temps, chronométrer
zmeriti temperaturo (medicina) prendre la température

zmériti medir ; (posode) cubicar ; (ladje) arquear

zmeriti po metrih medir por metros
zmeriti čas medir el tiempo, cronometrar
zmeriti temperaturo (med) tomar la temperatura

zorenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Reifen, die Reifung, Ausreifung
prisilno zorenje die Notreife
čas zorenja die Reifezeit, -zeit
(češenj die Kirschenzeit)
živalstvo, zoologija zorenje jajčeca die Eireifung
proces zorenja der [Reifeprozeß] Reifeprozess
klet za zorenje piva der Lagerkeller

zvézden (-dna -o) adj. delle stelle, stellare, stellato; siderale, sidereo:
zvezdna svetloba luce delle stelle
zvezdna noč notte stellata, stellato
astr. zvezdna karta carta delle costellazioni, atlante astronomico
zvezdna kopica ammasso stellare
zvezdna paralaksa parallasse stellare
zvezdni čas ora siderale
zvezdno leto anno siderale
elektr. zvezdna vezava collegamento a stella

žalovanj|e srednji spol (-a …) die Trauer (državno Staatstrauer); psihološko: die Trauerarbeit, das Trauern; za čim: das Nachtrauern
… žalovanja Trauer-
(čas die Trauerzeit, leto das Trauerjahr, dan der Trauertag)

žet|ev [é] ženski spol (-ve …) die Ernte (druga Nachernte, žita Getreideernte, pšenice Weizenernte, riža Reisernte, rži Roggenernte)
paberki po žetvi die Nachernte
čas žetve die Erntezeit
zavarovanje žetve die Ernteversicherung

žétven

žetveni delavec ouvrier moški spol engagé pour la moisson, moissonneur moški spol
žetveni stroj machine ženski spol de récolte, facheuse ženski spol, moissoneuse ženski spol
žetveni čas époque ženski spol de la récolte (ali de la moisson)
žetvena škoda dégâts causeés à la récolte

žétven (-a -o) adj. agr. di, della mietitura, della falciatura:
žetveni čas mietitura
žetveni stroj mietitrice

žétven

žetveni delavec segador, bracero m del campo; A peón m
žetveni stroj máquina f segadora - agavilladora; cosechadora f; motocultor m
žetveni čas tiempo m de la cosecha
žetvena škoda daños m pl sufridos por la cosecha