Franja

trpín, -ka celui, celle qui souffre avec patience , (religija) martyr, -e moški spol, ženski spol

trúla (-e) f igre folle, mondo e bagatto (nei tarocchi)

Tržáčan, -ka Triestin, -e moški spol, ženski spol

tù adv.

1. qua, qui (per lo stato in luogo):
kje si? Tu dove sei? Qui
ljudje so tu delovni in gostoljubni qui la gente è operosa e ospitale
(pri govorjenju po telefonu) tu XY qui NN, al telefono NN

2. (v predik. rabi)
pomlad je tu è venuta la primavera
da da, leta so tu eh già, colpa degli anni
kosilo je tu, izvolite il pranzo è servito, prego!
tu doli, tu gori quaggiù, quassù

3. tu ... tam, tu pa tam qua... là, qua e là, ogni tanto, di tanto in tanto; saltuariamente; passim:
delal je zdaj tu, zdaj tam ha lavorato ora qui, poi là
tu pa tam raste kako drevo qua e là spunta un albero

Tuder (-eris), n Túder, mesto v Umbriji (zdaj Todi): Plin., Sil. — Od tod

1. adj. Tudernis -e túderski: vitis Plin.

2. adj. Tuders -dertis túderski; kot subst. m Túderec, Tudêrt, preb. mesta Tuder: Sil.; pl. Tudertēs -um, m Túderci, Tudêrti: Plin.

tuintàm adv.

1. qua e là, ogni tanto; passim

2. sporadicamente, saltuariamente, di tanto in tanto

tupatàm adv. (tuintam) qua e là; ogni tanto, di tanto in tanto

Tūria -ae, m Túrija, reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Turia ali Guadalaviar): S. fr., Mel. — Soobl. Tūrium -iī, n Túrij: Plin. — Od tod adj. Tūriēnsis -e túrijski: proelium Ci. (v vojni s Sertorijem).

Tūsculum -ī, n Túskul, staro mesto (municipium) severovzhodno od Rima, ki ga je baje ustanovil Telegon (zdaj Frascati): H., Ci., L. — Od tod adj.

1. Tūsculus 3, túskulski: telus Tib., colles Mart., moenia Sil., umbra Stat.; subst. Tūsculī -ōrum, m Túskul(c)i, preb. Tuskula: Mart.

2. Tūsculānus 3 túskulski, tuskulánski: arx, populus L., disputationes Tusculanae Ci. ali samo Tusculanae Prisc. tuskulski pomenki (razprave), pomenki (razprave) v Tuskulu (= pomenki, ki so potekali na Ciceronovem podeželskem posestvu pri Tuskulu); subst.
a) Tūsculānī -ōrum, m Túskul(c)i, Tuskulán(c)i, preb. Tuskula: Ci.
b) Tūsculānum -ī, n (sc. praedium) Tuskulán(sko), Túskulsko, (Ciceronovo) podeželsko posestvo pri Tuskulu: Ci.; od tod adj. Tūsculānēnsis -e túskulski, tuskulánski: dies Ci. dnevi, prebiti na Tuskulskem (Ciceronovem podeželskem posestvu).

tuzémec, -mka habitant, -e moški spol, ženski spol du pays, indigène moški spol, ženski spol

tuzemci nationaux moški spol množine

učênec, -nka élève moški spol, ženski spol , écolier, -ére moški spol, ženski spol , (na privatni šoli) collégien, -ne moški spol, ženski spol , disciple (samo moški spol) , (v obrti) apprenti, -e moški spol, ženski spol

udeléženec, -nka participant, -e moški spol, ženski spol

udeleženec kongresa congressiste moški spol, ženski spol; (tekmovanja) concurrent, -e moški spol, ženski spol; (ki prisostvuje) assistant, -e moški spol, ženski spol

ujétnik, -ica prisonnier, -ière moški spol, ženski spol , captif, -ive moški spol, ženski spol , détenu, -e moški spol, ženski spol

vojni ujetnik prisonnier de guerre

ūn-animus 3 (ūnus in animus) enodušen, soglasen, složen, enoten, edin, enega duha bivajoč, istih (enotnih) misli bivajoč, istega (enakega) prepričanja (mišljenja) bivajoč: Pl., Val. Fl., Aus. idr., fratres V., Stat., sodales Cat.; subst.: quae (sc. res) distinere unanimos videbatur L. — Pozna soobl. ūn-animis -e: Vulg., Cl.; adv. ūnanimiter složno, enotno, enodušno, soglasno: Eccl.

upokojênec, -nka pensionné, -e moški spol, ženski spol , retraité, -e moški spol, ženski spol , pensionnaire moški spol, ženski spol

upórnik, -ica rebelle moški spol, ženski spol , révolté, -e moški spol, ženski spol , émeutier, -ére moški spol, ženski spol , factieux, -euse moški spol, ženski spol , séditieux, -euse moški spol, ženski spol , insurgé, -e moški spol, ženski spol

urádnik, -ica employé, -e , moški spol, ženski spol , fonctionnaire moški spol ; (sodni, upravni) magistrat moški spol

carinski uradnik douanier moški spol
državni uradnik fonctionnaire (de l'État)
pisarniški uradnik employé de bureau
poštni uradnik employé des postes, postier (-ière ženski spol)
policijski uradnik agent moški spol de police, sergent moški spol de ville, (v Parizu) gardien moški spol de la paix, popularno flic moški spol, poulet moški spol, cogne moški spol, roussin moški spol
sodni uradnik officier moški spol (ali fonctionnaire) de justice, magistrat moški spol
upravni uradnik fonctionnaire administratif
železniški uradnik employé des chemins de fer

uslúžbenec, -nka employé, -e moški spol, ženski spol , agent moški spol (des services publics)

uslužbenci personnel moški spol
poštni uslužbenec employé des postes, postier moški spol

Utica -ae, f Útika, mesto v Afriki severno od Kartagine, tirska kolonija: Ci., C., N., H. idr. — Od tod adj. Uticēnsis -e útiški: ager L., Cato Plin. Kato(n) Utiški, Kato(n) Utičan (Mark Porcij Kato(n) mlajši, ki je pri Utiki naredil samomor); subst. Uticensēs -ium, m Utičáni, preb. Utike: C., Auct. b. Afr.

utopljênec, -nka noyé, -e moški spol, ženski spol