Franja

percutant, e [-kütɑ̃, t] adjectif ki se razpoči ob udarcu; udaren; masculin eksploziven izstrelek

force féminin percutante (figuré) prebojna moč, prebojnost
argument masculin percutant (familier) prodoren, močan argument

perder [-ie-] izgubiti, priti ob (kaj), zapraviti, poškodovati, uničiti

perder el aliento ob sapo priti
perder una batalla izgubiti bitko
perder el curso pasti (v šoli), ne napraviti izpita
perder la gordura, perder las carnes shujšati
perder la ocasión zamuditi priliko
perder el enlace, el tren zamuditi zvezo, vlak
perder terreno nazaj priti
llevar las de perder kratko potegniti, izgubiti
perder de vista izgubiti iz vida
no perder la sangre fría ostati hladnokrven
vender perdiendo proda(ja)ti z izgubo
perderse izgubiti se, propasti, pokvariti se (živila); postati neraben; zaiti; izgubiti nit (v govoru); razbiti se (ladja); slepo se vdati (pregrehi); gl izgubiti takt
¿qué se te ha perdido aquí? kaj pa iščeš tu?

pērdere^*

A) v. tr. (pres. pērdo)

1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
perdere l'impiego izgubiti službo
perdere la stima biti ob dober glas
il radiatore perde acqua radiator pušča
perdere la bussola pren. izgubiti glavo

2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost

3. zamuditi, zamujati:
perdere il treno zamuditi na vlak

4. biti premagan, poražen:
perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
perdere la partita biti premagan
è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša

5.
a perdere trgov. za enkratno uporabo
vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo

6. pogubiti:
perdere l'anima pogubiti dušo

B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)

1.
perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum

2. zgubiti, zgubljati se:
il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti

perré [pɛre] masculin oporni zid ob nasipu

pessum², adv. (iz *ped-tum, prim. skr. páttum, pádyate pada, sl. padem, lat. pes) dol, na tla, na dno, proti tlem: p. ire Col. pasti na tla, iti k dnu (na dno), p. mergere Prud., p. sidere Sen. ph. pogrezniti se na dno, navi abire p. in altum Pl. pogrezniti se globoko v brezno, p. subsedēre urbes Lucr. mesta so se udrla, p. dare Lucan. pahniti v globino (brezno); večinoma metaf. v zvezah

1. pessum ire iti po zlu, poginiti, propasti, konec vzeti (jemati), nesrečen biti, izjaloviti se: Pl., p. ituros Italiae campos T.

2. pessum dare (pisano tudi pessumdare in pessundare) po zlu spraviti (spravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), onesrečiti (onesrečevati): Pl., Ter., O., multos etiam bonos pessumdedit T., ad inertiam pessumdatus est S. prevzela ga je lenoba, tako tudi: animus ad voluptatem corporis pessumdatus S.

3. pessum premere (po)tlačiti: Pl.

4. pessum deicere „ob tla vreči“ = podreti, uničiti koga: Ap.; pessum aetas acta est Enn. leta so se iztekla.

péter [pete] verbe intransitif prdeti, spuščati vetrove; populaire počiti ob eksploziji; razleteti se, raztrgati se; verbe transitif strgati

ça va péter du feu, le feu hudo bo zaropotalo
il pète le feu on kipi od dinamizma
il faut que ça pète to se mora nehati (za vsako ceno)
l'affaire lui a pété dans les mains zadeva mu je spodletela
la grenade lui a pété dans les mains granata se mu je razletela v rokah
péter plus haut que le cul (vulgairement) (figuré) previsoko letati

pètrovača ž, pètrōvka ž ob Petrovem zrelo sadje

piaffer [pjafe] verbe intransitif cepetati (konj), udarjati ob tla z nogami

piaffer d'impatience cepetati, hoditi sem in tja od nestrpnosti

piedmont [pí:dmənt]

1. pridevnik
ob vznožju ležeč

2. samostalnik
geologija pokrajina ob vznožju gorovja

pier [píə] samostalnik
pristaniški nasip, pristajališče, pomol; podmostnik, steber, podporni zid, zid med dvema oknoma; sprehajališče ob morju

piérde pierd vt.

1. izgubljati, izgubiti, biti ob

2.
□ a pierde încrederea cuiva zameriti se

pin² [pin]

1. prehodni glagol
pripeti (to, on na)
zapeti, speti (up)
pribiti, prebiti (s klinom, žebljičkom itd.); pritisniti, pritiskati (against ob, to na)
pritisniti koga ob zid (down)
obvezati koga k čemu (down to)
vezati, ukleščiti (sovražne sile, šahovske figure; down)
natančno določiti, definirati (down)
tehnično zakliniti, pričvrstiti (down)

2. neprehodni glagol
biti pričvrščen; prilepiti se

to pin the blame on s.o. pripisati komu krivdo
to pin one's hopes on graditi na čem, verovati v kaj
to pin one's faith on neomajno komu zaupati
to pin back s.o.'s ears nahruliti koga, pretepsti, prekositi, premagati
to pin o.s. to s.o. prilepiti se komu, živeti na njegov račun

pizzare v. tr., v. intr. (pres. pizzo) navt. zadeti ob pomol, ob drugo ladjo

plaquer [plake] verbe transitif obložiti (s tanko kovinsko plastjo); furnirati; prevleči; pritisniti ob; verbe intransitif lepiti se (na); figuré, familier pustiti, zapustiti

plaquer quelque chose au nez de quelqu'un komu kaj pod nos dati, v obraz zabrusiti
elle a plaqué son mari zapustila je moža
se plaquer au sol vreči se na tla, prilepiti se na tla
ça plaque (populaire) to drži

pláža ž (fr. plage) plaža, peščina ob vodi: pješčana, uredena plaža; otići na -u

plōrābundus 3 (plōrāre) tuleč, tarnajoč, stokajoč: pulmentum pridem ei eripuit milvus: homo ad praetorem plorabundus devenit; infit ibi postulare plorans, eiulans, ut sibi liceret milvum vadarier Pl. Adv. plōrābundē stokajoče, tarnajoče, ob stokanju, ob tarnanju: plorabunde aliquem spoliare Porph.

pòcupnuti -nēm
1. poskočiti, udariti z nogo ob tla: zapjeva pjesmu i zadovoljan pocupnu
2. pozibati na kolenu

pòdbōjnjača ž deska za obijanje mlina na, ob Donavi

pȍdina ž
1. pod, tla
2. pod: sijeno na -i
3. raven svet ob gori: kad se okiti gora zelenjem, a podina travom djetelinom, tada ću ti četu podignuti
4. spodnji del kopice sena: stogu sijena je sedam aršina u -i
5. ostati na goloj -i ostati brez vsega

podno predl. z rod.
1. na dnu, na koncu: podno dvorišta; stola na koncu mize
2. ob vznožju: podno postelje