Franja

necessitous [nisésitəs] pridevnik (necessitously prislov)
reven, potreben, v sih

nécrologie [-loži] adjectif seznam vidnih oseb, umrlih v kakem času, nekrologij; osmrtnica, oznanilo o smrti, nekrolog

nectō -erē, nexī ali nexuī, nexum

1. (z)vezati, zavez(ov)ati, (za)vozlati, povez(ov)ati, privez(ov)ati, navez(ov)ati, pritrditi (pritrjevati), doda(ja)ti, spe(nja)ti, strniti (strnjevati), (z)viti, zvi(ja)ti, ovi(ja)ti, spojiti (spajati), (s)plesti (spletati), (iz)vesti, zaplesti (zapletati): necte tribus nodis ternos colores V., apricos necte flores, necte meo Lamiae coronam H., nexa corona O. spleten venec, n. laqueum H., Medo nectis catenas H., pedibus talaria nectere V. na noge si privezati krilate čevlje, caput olivā V. ovi(ja)ti si glavo z oljko, comam myrto O. ovi(ja)ti si lase z mirto, bracchia n. O. (plesaje kolo) prepletati roke, colla lacertis n. O. objeti koga okoli vratu, okleniti se koga okoli vratu, nodum informis leti trabe nectit ab alta V. pripne vozel (zanko) visoko na gredi (da je visel(a) navzdol); pren.: iam tibi compedes nectimus Plin. iun.; pesn.: Africus in glaciem frigore nectit aquas Pr. strdi (zamrzne) z mrazom v led.

2. occ. kot jur. t. t. v zaporu zaradi dolgov (z)vezati, vkleniti (vklepati), v spone da(ja)ti, vkleniti (vklepati), nadeti verige: nectierque (nectier star. inf. pr. pass.) postea desitum Ci., necti desierunt L., nexum se dare alicui ob aes alienum ali ob aes grave L., Val. Max. izročiti se komu v zapor (pripor) zaradi dolgov. Od tod subst. pt. pf.
a) nexus -ī, m suženj (podložnik) zaradi dolgov (tj. dolžnik, ki ni mogel povrniti dolgov in je bil zato izročen svojemu upniku, da je za dolg sam jamčil s svojim telesom): liber, qui suas operas in servitute pro pecunia quadam debebat dum solveret, nexus vocatur Varr., deinceps et qui ante fuerant, creditoribus tradebantur, et nectabantur alii L., nexi, vincti solutique, se undique in publicum proripiunt, inplorant Quiritium fidem L., ita nexi soluti cautumque in posterum, ne necterentur L.; occ. nexi -ōrum, m jetniki sploh: nexorum tria milia e carcere dimittit Iust., nec carcerem nexis, sed caedibus civitatem replet Iust.
b) nexum -ī, n (jur. t. t.) obvezovanje dolžnika, svečano pravno dejanje pred pričami, po katerem se vzpostavlja posebno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom; dolžnik, ki ne izpolni svoje plačilne dolžnosti, izgubi svobodo in postane upnikov suženj (podložnik): Varr., Ci., L. idr.; od tod meton. po tej obvezi nastala α) dolžniška (dolžnikova) obveza(nost): cum sunt propter unius libidinem omnia nexa civium liberata nectierque postea desitum Ci. ko so bile razveljavljene vse obveze zadolženih državljanov, cuius quoniam proprium te esse scribis mancipio et nexo Ci. ep. β) upnikova lastninska pravica: Sulla ipse ita tulit de civitate, ut non sustulerit horum nexa atque hereditates Ci.

3. metaf.
a) pripojiti (pripajati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, združiti (združevati): fatum ex causis Ci., videtisne, ut ex alio alia (drugo z drugim) nectantur Ci., omnes enim (sc. virtutes) inter se nexae et iugatae sunt Ci., n. verba numeris O. besede združevati z napevom = zlagati (pisati) pesmi, pesniti, iurgia cum aliquo O. začeti s kom prepir, causas inanes V. navajati navidezne razloge, dolum L. (za)snovati prevaro, (na)plesti zvijačo, insidias Val. Max. zalezovati, pripravljati zasedo, moras Sen. ph., T., Fl. vsevdilj (nenehno) zavlačevati, talia nectabant (sc. sermone) Stat. tako so se pogovarjali.
b) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: sacramento quodam nexi Iust., res pignori nexa Icti. zastavljena.

need² [ni:d]

1. neprehodni glagol
arhaično biti potrebno; biti v stiski, primanjkovati česa

2. prehodni glagol
potrebovati; zahtevati

3. pomožni (z nedoločnikom s to v trdilnih, brez to v vprašalnih in nikalnih stavkih)
morati, treba je

it needs not that; ali it does not need that ni treba, da
there needs no excuse opravičilo ni potrebno
it needed doing to je bilo treba narediti
it needs to be done to je treba narediti
she needn't do it tega ji ni treba narediti
you needn't have come ne bi ti bilo treba priti
more than needs več kot je potrebno
what need (ali needs) ? čemu to?

needle² [ni:dl]

1. prehodni glagol
šivati; prebadati, prebosti
medicina punktirati
figurativno zbadati, dražiti
pogovorno dodati pijači alkohol; zabeliti govor (with s, z)
tehnično podpreti s prečnim tramom

2. prehodni glagol
preriti se (through)
kristalizirati se v obliki iglic

needleful [ní:dlful] samostalnik
dolžina niti v igli

nefralgia f med. bolečina v ledvicah, nefralgija

nefrotomia f med. operacijski vrez v ledvico, nefrotomija

négliger [-že] verbe transitif zanemariti, ne se brigati za, pozabiti, puščati v nemar, opustiti, zamuditi (priliko)

se négliger zanemariti se
négliger sa santé, ses affaires, ses devoirs zanemariti svoje zdravje, svoje posle, svoje dolžnosti
il a négligé de m'avertir pozabil me je obvestiti
négliger l'occasion zamuditi priliko

négociable [-sjabl] adjectif ki sme ali more biti v trgovskem prometu, prodajen, prenosen

neighbo(u)r² [néibə]

1. prehodni glagol
mejiti na, dotikati se česa

2. neprehodni glagol
stanovati v soseščini, dotikati se (upon česa)
mejiti (upon na)

neìznājmljen -a -o ki ni dan v najem: -a kuća, zemlja

nekton [néktɔn] samostalnik
biologija nekton, v jezeru ali morju plavajoč organizem

némati nêmām in némadnēm, impf. nȇmāh in némadāh -āše, aor. némah in némadoh némade
I.
1. ne imeti: nemam s ljudima prljavoga karaktera nikakva posla
2. ne biti: nema nama našeg prijateljstva; nema toga ko će da ga vrati; danas nema predavanja, nastave; nema vraćanja u staro ni vrnitve na staro
3. nema druge ni druge pomoči; nema se kada ni časa
II. nemati se
1. ne biti v razmerju: dva prema osam nema se kao tri prema deset
2. ne biti: nema se novaca, ni denarja
3. ne moči: protiv toga nema se ništa reči proti temu se ne da nič reči

neogramma -atis, n (gr. νέος in γράμμα) slika v novejšem slogu: Plin. (35, 29; po nekaterih izdajah neogrammatea ali tudi monochromata).

néologie [-loži] féminin uvajanje novih izrazov v jezik

nep [nep]

1. samostalnik
ameriško vozel v bombažnem vlaknu

2. prehodni glagol
vozlati (bombaž)

nèpce s, mn. nèpca nebácā in nȅbāca anat. nebo v ustih, palatum: meko, tvrdo nepce; pritisnuti jezik na nepce

nephralgia [nifrǽldžiə] samostalnik
medicina bolečina v ledvicah

nèredno prisl. v neredu: kapci na prozoru neredno vise