Franja

scrutateur, trice [skrütatœr, tris] adjectif sprašujoč, poizvedovalen

regard masculin scrutateur sprašujoč pogled; masculin, politique skrutinator; oseba, ki šteje glasove pri volitvah
scrutateur d'un bureau de vote skrutinator na volišču

scrutin [skrütɛ̃] masculin glasovanje (zlasti tajno, z listki ali s kroglicami), volitve

par un scrutin public, secret (parlement) z javnim, tajnim glasovanjem
scrutin de ballotage ožje, ponovne, druge volitve
scrutin proportionnel, de liste proporcionalne volitve
scrutin maioritaire volitve, pri katerih je izvoljen kandidat, ki je dobil največglasov
scrutin uninominal volitve, pri katerih se volivec odloči za enega samega kandidata
dépouillement masculin du scrutin štetje glasov, skrutinij
mode masculin de scrutin volilni sistem
résultat masculin du scrutin rezultat volitev
tour masculin de scrutin glasovanje, volitve
décider au scrutin public, secret odločiti, skleniti z javnim, tajnim glasovanjem
dépouiller le scrutin (pre)šteti glasove
ouvrir, fermer le scrutin začeti, zaključiti volitve

scrūtor -ārī -ātus sum (gl. scrūpus in prim. lat. scrūta, stvnem. scrōten rezati = nem. schroten, stvnem. scrot rez = nem. Schrot, stvnem. scrutōn razisk(ov)ati)

1. raziskáti (raziskávati, raziskováti) , preiskáti (preiskováti, preiskávati), preglédati (pregledováti, pregledávati), pretakníti, pretákniti (pretíkati), (pre)brskati, prebŕskati (prebrskávati): LUCR., LUCAN., SEN. TR., PETR., SUET., PLIN., AMM. idr., domos, naves, arculas muliebres, Alpes CI., loca abdita S., occulta saltuum T., mare T. (o ribičih), venantium latibula CU., ignem gladio H.; pesn.: imas animae mucrone corusco scrutatus latebrus STAT. zabodši ... meč globoko v prsi; z osebnim obj.: non excutio te, si quid forte ferri habuisti, non scrutor (sc. te) CI., ipso autem colloquii die utrique, locum qui explorarent atque ipsos scrutarentur, mittunt N., dum semianimem scrutatur T. preiskujoč ... pleni (ropa).

2. metaf.
a) preisk(ov)áti (preiskávati) = poizvédeti (poizvedováti), prevériti (prevérjati), razisk(ov)áti, preučíti (preučeváti), prevériti (prevérjati), skušati odkriti, poskusiti odkriti: reconditas litteras CI., omnes sordes CI. EP., scrutari locus, ex quibus argumenta eruamus CI., libros augurum CI., exoletos auctores Q., secretis sermonibus animos ceterorum T., alacritatem tristitiamque coëuntium T.
b) (po)iskati, ugotovíti (ugotávljati), odkrí(va)ti, izsledíti (izsledováti), zasledíti (zasledováti), (po)izvédeti, poizvédeti (poizvedováti), (po)zanimati se: CL. idr., venas inter saxa PLIN., dominorum abdita T., arcanum H., mentes deûm in illis (sc. fibris) O., causas PLIN. IUN., sua Caesarisque fata T., finem principis per Chaldaeos T.; z odvisnim vprašanjem: scrutantes, quid occuleret CU., scrutans, num irā deorum ad tantum nefas actus esset CU. razmišljajoč. – Od tod adj. pt. pr. scrūtāns -antis (toda le v superl.) natančen, temeljit pri čem: militaris rei ordinum scrutantissimus AMM. Adv. scrūtanter natančno, temeljito: scrutanter discutere AMBR.

scurra -ae, m (izposojenka iz etr.)

1. postopač, pohajkovalec, pohajač, brezdelnež, gizdalin, zafrkant, zafrknjenec, galanten gospodič, lahkoživec, domišljavec, dobroživec, uživač: CORN. idr., tu urbanus vero scurra PL., scurrarum locupletium libidines CI.

2. veseljak, šaljivec, smešničar, smešnež, burkež, pavliha, norcepàs, uganjalec norčij, glumač, laskač, laskalec, prilizovalec, zajedalec (zajedavec) (poseb. o zajedavcih pri pojedinah bogatinov): AFR. AP. NON., PL., PH., SEN. RH., PLIN. IUN., IUV. idr., maledictum ... ex scurrarum aliquo convicio CI., Zeno Socratem scurram (pavliha) Atticum fuisse dicebat CI., infido scurrae distabit amicus H. od ... zajedavca; tako tudi: vagus scurra, non qui certum praesaepe teneret H.; preg.: de scurra multo facilius dives quam pater familias fieri potest CI. iz veseljaka.

3. (v času cesarjev) telesni stražar (stražnik), gardist: scurra barbarus LAMP.; v pl.: LAMP.

scusa f

1. opravičilo:
chiedere, domandare scusa opravičiti se
fare, presentare le proprie scuse a qcn. komu se opravičiti
chiedo scusa oprostite, prosim!

2. izgovor:
ha sempre pronta una scusa zmeraj ima izgovor pri roki

Scylla -ae, f (Σκύλλα) Skíla, Scíla

1. kleč ob vhodu v sicil(ij)sko morsko ožino nasproti Haribde, zelo nevarna za mornarje: S. FR., V., PR., SEN. PH., MEL., PLIN. idr., Scylla latus dextrum, laevum inrequieta Charybdis infestant O.; metaf.: obloquiorum Scyllae SID. Pooseb. nimfa, Forkova (Phorcus) hči, ki jo je Kirka iz ljubosumnosti spremenila v pošast s psi ob spodnjem telesu: CI., V., TIB., LUCR., HYG. idr., utinam ... nos Scylla rapax canibus misisset edendos! O., cinctaque saevis Scylla rapax canibus Siculo latrare profundo (sc. dicitur) O.

2. hči megarskega kralja Niz(os)a, ki je bila za kazen spremenjena v ptiča Kirisa (ciris). Bila je zaljubljena v Minosa, ki je na svojem vojnem pohodu proti Atenam osvojil tudi Megaro in oblegal Nizejo, kamor je bil pobegnil Nizos; očetu je odstrigla rdeče lase, na katerih je temeljila njegova sreča in blaginja njegove države, ter tako zakrivila, da je oče umrl, Minos pa je osvojil Nizejo: PS.-V. (Ciris), HYG. idr., impia nec tragicos tetigisset Scylla cothurnos, ni patrium crinem desecuisset amor O. Pesniki pogosto zamenjujejo obe Skili, npr.: Scyllam Nisi, ... succinctam latrantibus inguina monstris V., quid mirum in patrios Scyllam saevisse capillos candidaque in saevos inguina versa canes? PR., per nos Scylla patri canos furata capillos pube premit rabidos inguinibusque canes O. (prim. O. Artis amatoriae liber 1, 331–332; LUCR. 5, 893).

3. Danaida: HYG.

4. ime ladje: V. (Aeneis 1, 122).

5. otok v Egejskem morju: PLIN. – Od tod adj. Scyllaeus 3 (Σκυλλαῖος) skílski (scílski), Skílin (Scílin)

1. = Forkove hčere: rabies V., undae LUCAN. ob Siciliji, antra, litus SIL., monstra STAT.; metaf.: Scyllaei obtrectatorum canes HIER.; subst. Scyllaeum -ī, n kleč Skíla, Scíla; metaf.: ne in Scyllaeo illo aeris alieni ... adhaeresceret CI.

2. = Nizo(so)ve hčere: Scyllaea rura STAT. = megarska. Subst. Scyllaeum -ī, n Sciláj, predgorje (rt) v Argolidi pri Trojzenu (Troezēn): L., PLIN.

scyphus -ī, m (tuj. σκύφος) čaša z ročajem, kozarec, kupa, bokal, vrč: PL., VARR. AP. GELL., V., TIB., PETR., MART., VAL. FL. idr., aureus T., poscit scyphos CI., inter scyphos CI. EP. pri vinu, capaciores affer huc, puer, scyphos H.; occ. čaša strupa: vadit ... in eundem ... scyphum Socrates CI.

scytala -ae, f ali scytalē -es, f (tuj. σκυτάλη; prim. scutula II.)

1. valj(ec), valjček, palica, drogec, drožič, poseb. palica (čisto lat. clāva), okrog katere so ovijali trak ali jermen in ga povprek v tekočih vrsticah popisovali tako, da je odvito poslano besedilo mogel brati le tisti, ki je imel popolnoma enako debelo palico, na katero je trak ali jermen navil; od tod pisanje na ovitek, tajno pisanje (besedilo), pis(me)no tajno povelje: GELL., AUS.; pri N. (Pausanias 3, 4) pišejo novejši izdajatelji cum clava nam. prejšnjega cum scytala.

2. valjasta (povsod enako debela) kača: LUCAN., COL., scytale et angues PLIN.

Scythēs ali Scytha -ae, m (Σκύϑης) Skít (Scít); obl. Scythēs: CI., H., SEN. TR., PLIN., FL.; obl. Scytha: PH., LUCAN., LACT., VULG., PRISC.; abl. Scythā: TERT. in (meton. = Scythiā) T. (Annal. 2, 60); pl. Scythae -ārum, m Skíti (Scíti), skupno ime divjih nomadskih plemen severno od Donave, Črnega morja in Kaspijskega jezera pa vse tja do evropsko-azijske meje; Skite (Scite) so si pozneje podvrgli Sarmati: CI., H., CU., MEL., PLIN. Pesn. Scythēs ali Scytha -ae, m, f kot adj. = skítski (scítski): Taurus Scythes SEN. TR., pontus Scytha STAT., acc. pontum Scythen SEN. TR. Črno morje, cirrata loris ... Scythae pellis MART., Scythas zmaragdos MART. – Od tod

1. adj.
a) Scythicus 3 (Σκυϑικός) α) skítski (scítski): MEL., STAT., MART., AUS., CL., tegimen CI., arcus, sagitta, frigus, Ister, fretum (= Črno morje) O., Diana O. tavrijska = čaščena na Tavrijskem Hersonezu, amnis (= Tanais, zdaj Don) H., Oceanus PLIN. = Ledeno morje, pri VAL. FL. pa = Črno morje, Scythica herba in subst. samo Scythicē -ēs, f bot. skítska (scítska) zel, neka rastl.; Scythici smaragdi PLIN., caeruleum Scythicum PLIN. skitska modra (modrina), neka barva. β) pártski: pharetra LUCAN.
b) Scythis -idis, f (Σκυϑίς) skítska, scítska; kot subst. = α) Skítka (Scítka), Skítinja (Scítinja): O., VAL. FL. β) kot dragulj = skitíd (scitíd), skítida (scítida), skítski (scítski) smaragd: M.

2. subst.
a) Scythia -ae, f (Σκυϑία) Skítija (Scítija), dežela Skítov (Scítov): CI., V., O., MEL., PLIN., IUST.
b) Scythissa -ae, f (Σκύϑισσα) Skítka (Scítka), Skítinja (Scítinja): matre Scythissa natus N.

sé

A) pron. sebe, se:
a sé posebej
da sé sam (brez tuje pomoči)
fare da sé narediti sam
va da sé jasno je
dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati

B) m notranjost

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

séance [seɑ̃s] féminin seja, zasedanje; zborovanje; predstava; delovni čas (ure)

séances du Parlement zasedanje parlamenta
séances pluriel du conseil municipal seje mestnega sveta
séance publique, extraordinaire javna, izredna seja
être en séance zasedati, biti na seji
tenir séance imeti sejo, zasedati
présider une séance predsedovati seji
ouvrir, clore (lever), suspendre la séance začeti, zaključiti, prekiniti sejo
je déclare ouverte la séance (s tem) začenjam sejo
la séance est ouverte, est levée seja se začenja, se zaključi
exclure quelqu'un de la salle pour le reste de la séance odstraniti koga iz dvorane za ostanek seje
(familier) il nous a fait une de ses séances! (ironično) spet nam je priredil predstavo (sceno)!
séance de clôture, inaugurale (d'ouverture), pleinière zaključna, začetna, plenarna seja
séance tenante na seji, v teku seje, figuré takoj
séance de pose chez un peintre poziranje, čas poziranja pri slikarju
séance de gymnastique čas telovadbe, telovadna ura
séance de rayons obsevanje
première séance dans une salle de cinéma prva predstava v kinu

seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
sebi: mir/dir/sich …
blizu sebe in seiner Nähe
čez sebe über sich
do sebe zu sich
glede sebe wegen seiner
iz sebe figurativno außer sich
izmed sebe aus/ von sich
k sebi zu sich
med sebe unter sich
med seboj unter sich, miteinander, untereinander
mimo sebe an sich vorbei
na sebi an sich
imeti na sebi anhaben
nad seboj über sich
kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
nasproti sebi gegen sich; gegenüber
o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
ob sebe um sich
ob sebi um sich
od sebe von sich, voneinander
okoli/okrog sebe um sich
po sebi nach sich
pod seboj unter sich
poleg sebe neben sich
pred seboj vor sich
pri sebi bei sich, figurativno beisammen
proti sebi gegen sich
razen sebe außer sich selbst
s sebe von sich
s seboj mit sich
mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
v sebi in sich
za sebe für sich
za seboj hinter sich
imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
zaradi sebe seinetwegen
znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen

Sēbēthos (Sēbētos) -ī, m Sebét, rečica pri Neapolis(u): STAT. Od tod adj. Sēbēthis -idis, f sebétska: nympha V., lympha (= reka Sebet) COL. POËT.

sêbi

priti k sêbi to come to oneself
ko sem prišel k sêbi when I came to (myself)
imam le malo denarja pri sêbi I have only a little money on me
samo o sêbi govoriti to egotize
priti spet k sêbi to recover oneself, to come round
spraviti koga k sêbi to bring someone round

sêbi, si

imeti kaj pri sebi avoir quelque chose sur soi
priti zopet k sebi revenir à soi
umiti si roke se laver les mains
povabil jih je k sebi il les a invités chez lui (ali dans sa maison)

sêbi, si

imeti kaj pri sebi tener a/c consigo
misliti pri sebi pensar entre (ali para) sí
priti zopet k sebi volver en sí f
povabil jih je k sebi los invitó a ir a su casa
umiti si roke lavarse las manos

sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti

verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
sécher des figues posušiti smokve
sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
le froid sèche la peau mraz suši kožo
des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje

secours [səkur] masculin pomoč; podpora; reševaina služba

un secours miloščina
sans secours étranger brez tuje pomoči
de secours pomožen, zasilen, rešilen
au secours! na pomoč!
secours aux chômeurs pomoč, podpora brezposelnim
secours en montagne gorska reševalna služba
secours mutuel medsebojna pomoč
secours aux sinistrés pomoč ponesrečencem (pogorelcem, poplavljencem ipd.)
secours aux sans-abri pomoč brezdomcem
(religion) les secours de la religion zakramenti
secours d'urgence nujna pomoč
association féminin de secours mutuel društvo za medsebojno pomoč
caisse féminin de secours bratovska skladnica
éclairage masculin de secours zasilna razsvetljava
les premiers secours prva pomoč (aux noyés utopljencem)
(religion) Notre-Dame du Bon Secours Marija Pomočnica
porte féminin, sortie féminin de secours izhod v sili
poste masculin de secours postaja prve pomoči, reševalna postaja; militaire obvezovališče
roue féminin de secours rezervno kolo
accourir, venir au secours priteči, priti na pomoč
appeler, crier au secours klicati, vpiti na pomoč
chercher, implorer le secours de quelqu'un, du secours de quelqu'un iskati pomoči pri kom, prositi koga za pomoč
donner, porter, prêter secours da(ja)ti, nuditi pomoč

secrétariat [səkretarja] masculin tajništvo; doba, čas tajniške funkcije

secrétariat d'Etat državni sekretariat
secrétariat général generalno tajništvo
remettre au secrétariat vložiti pri, izročiti tajništvu; osebje tajništva