Franja

perch³ [pə:č]

1. neprehodni glagol
spustiti se (upon na gred)
sedeti na gredi (veji), visoko sedeti; visoko ležati (hiša)

2. prehodni glagol
postaviti visoko

to perch o.s. sesti
to be perched sedeti

per-coquō -ere -coxī -coctum (per in coquere)

1. prekuha(va)ti, dokuhati, na mehko (s)kuhati: carnes Plin., legumina Vitr., aliquid in furno Fest.

2. dopeči, speči: placentam Ca., panem Sen. ph.

3. metaf.
a) dozoriti: mora percoquit uvas O., sol percoquit fructūs Sen. ph., nam et sic facilius insolatur humus et fructus percoquitur Col., pingues terrenique colles … opimam messem serius tantum sed non minus percoquunt Plin. iun.
b) ogre(va)ti, razgre(va)ti, segre(va)ti: humorem Lucr., nullo modo facilius arbitror terram ab sole percoqui Ci. fr.
c) ožgati, počrniti: nigra virûm percocto saecla colore Lucr. (o črncih).

percussionist [pə:kʌ́šənist] samostalnik
glasba igralec na tolkalo, bobnar itd.

pèrda ž (t. perde, perz.)
1. zavesa: perda iznad kreveta; staviti komu -u pred oči slepiti koga, pehariti koga
2. membrana, opna, kožica, himen
3. pregraja, ločilna stena
4. filmsko platno
5. s kovinsko žico izpolnjena zareza na kitarinem, tamburičinem itd. vratu

per-discō -ere -didicī (—) dodobra (na)učiti se, poučiti se o čem, na pamet (na izust) (na)učiti se, v pf. z inf. do dna (povsem) umeti, dobro znati: C., Tib., Plin., Ap. idr., ego qui probe Ionica perdidici Pl., quod bonum sit illorum litteras inspicere, non perdiscere Ca., hic locus de vita et moribus totus est oratori perdiscendus Ci., omnia iura belli perdiscere Ci., praesertim cum … meam in illum (sc. orationem) pueri omnes perdiscant Ci. fr., orationem, ius civile, dictata Ci., naturae perdiscere mores Pr., id nunc adgressus es quod discere vix senex possis Sen. ph., Col., Iust., syllabis nullum compendium est; perdiscendae omnes Q., optimatium ingenia qui maxime perdidicerant T., praemonente fortunā ut diu penitusque perdisceres, quae mox praecipere deberes Plin. iun.; z ACI: perdidici istaec esse vera damno cum magno meo Pl.; z inf.: qui hominum unam speciem pingere didicerit Ci.

perdre* [pɛrdrə] verbe transitif pogubiti; ruinirati; potopiti (ladjo); prizadeti težko škodo; izgubiti; zamuditi; zapraviti; verbe intransitif imeti izgubo (sur une marchandise pri nekem blagu); izgubljati na vrednosti; puščati (posoda); marine počasneje voziti, zaostajati (sur za)

se perdre izgubiti se, izginiti; propasti; pokvariti se; marine, figuré razbiti se; spodleteti; zaiti, zabloditi; izumreti
n'avoir rien à perdre ne imeti česa izgubiti
fouer à tout perdre vse staviti v igro
perdre sa clef (populaire) imeti drisko
perdre connaissance onesvestiti se
se perdre en conjectures izgubljati se v ugibanjih, domnevanjih
perdre contenance zmesti se
perdre courage, espoir izgubiti pogum, upanje
perdre le fil (figuré) izgubiti rdečo nit
perdre le goût du pain (populaire) umreti
perdre (l')haleine priti ob sapo
perdre une occasion zamuditi priložnost
y perdre son latin ničesar ne razumeti
perdre le nord izgubiti se
perdre ses pas truditi se brez haska
perdre patience izgubiti potrpljenje
perdre pied, terre izgubljati tla pod nogami
perdre du poids shujšati
perdre du terrain (figuré) izgubljati ne terenu, nazadovati
perdre de vue izgubiti iz vida
vous ne perdez rien pour attendre nič vam ne bo ušlo, vam ne bo prihranjeno
se perdre dans les détails izgubljati se v podrobnostih
je m'y perds ničesar več (tu) ne razumem
les fraises vont se perdre jagode se bodo pokvarile
perdre l'équilibre izgubiti ravnotežje

perdutamente avv. neskončno, čezmerno, na smrt:
essere perdutamente innamorato biti na smrt zaljubljen

per-egrē in per-egrī (per in loc. subst. ager) zunaj, in sicer

1. zunaj mesta, v tujini, na tujem, v inozemstvu: domi … peregri Naev. fr., peregri et domi, peregre domique Pl., peregre esse Pl., domi aut peregre Ter., peregre habitare L., peregre depugnavit Ci.; pren.: animus est peregre H.; tudi: in peregrē: Vulg.

2. na tuje, v tujino, v inozemstvo, z doma, iz dežele: proficisci Pl., Suet., rusve peregreve exeo H., p. abire Tit. fr., Plin.

3. iz tujine, iz inozemstva, od zunaj: advenire Pl., redire Ter., nuntiare L., alios peregre Romam accitos L., una a foro, altera a peregre Vitr.

peregrīnātiō -ōnis, f (peregrīnārī)

1. bivanje na tujem, potovanje (po tujini): peregrinationes rusticationesque communes Ci., exsilium differt a perpetuā peregrinatione Ci., omne tempus in peregrinatione consumere Ci., voluptaria Sen. ph., peregrinationes iucundae Sen. ph., bestiae peregrinatione laetantur Plin. se rade selijo, longinqua T., transmarina Q., peregrinationes duas omnino suscepit Suet., peregrinationibus mentem excolere Ps.-Q., terrena Cael., longa Ulp. (Dig.), necessaria G.

2. bivališče v tujini: Ci., Ci. ep., N., Plin. iun.

peregrīnor -ārī -ātus sum (peregrīnus)

1. bi(va)ti na tujem, potovati po tujini (ne: v tujino), sploh okrog, po svetu potovati: totā Asiā Ci., in alienā civitate Ci.; subst. pt. pr. peregrīnantes -ium, m (po)potniki, potovalci: S., Plin. iun.

2. metaf.
a) (o osebah in duhu ali duši) potovati po čem, kje, prepotovati kaj, spuščati se kam, plavati, krožiti po čem: Democritus in infinitum omnium peregrinabatur Ci. je potoval po neskončnem vsemir(j)u, cum illi saepe, quod ante pedes esset, non viderent, ille in infinitatem omnem peregrinabatur Ci., immensa et interminata in omnes partes magnitudo regionum, in quam se iniciens animus et intendens ita late longeque peregrinatur, ut … Ci.; poklas. tudi z a z abl. = daleč proč biti od česa: a corpore, a dei regno Ambr., a domino Vulg., Aug.
b) (o stvareh) potovati, bi(va)ti, muditi se, zadrževati se, nahajati se kje, ukvarjati se kje s čim: haec studia pernoctant nobiscum, peregrinantur, rusticantur Ci., in extremis finibus mundi arma Romana peregrinabantur Fl., non ferunt amomi nardique deliciae, ne in Arabiam quidem, ex Indiā et nave peregrinari Plin. udomačiti se na tujih tleh, vestrae peregrinantur aures Ci. so na tujem = so odsotna, ni jih tu.
c) tuj, še ne domač (udomačen) biti: mihi videris Latine docere philosophiam et ei quasi civitatem dare, quae quidem peregrinari Romae videbatur Ci. da je tujka, peregrinatus est huius animus in nequitia, non habitavit Val. Max.

Opomba: Act. soobl. inf. pr. peregrinare: Iul. Val.

perendinātio -ōnis, f (perendinus) prestavljanje na pojutrišnji dan: M.

perfungor -fungī -functus sum (per in fungī) večinoma v pf. ali v pt. pf

1. dobro, prav opraviti (opravljati): opere, munere, militiā, rebus amplissimis Ci., senex honoribus perfunctus Ci.; occ. uži(va)ti: epulis O., omnibus bonis Sulpicius in Ci. ep.

2. prebi(ja)ti, presta(ja)ti, (pre)trpeti: periculis, bello Ci., laboribus Ci. ep., N., curā L., imperio brevi T., fato L., Gell. ali vitā perfunctus Lucr., perfunctus faber Varr.; z acc.: timorem satis inanem perfuncti Ap., omnia perfunctus vitai (= vitae) praemia Lucr.; zevg.: multa pro aliquo perpessus atque perfunctus Ci. ep.; abs.: perfunctus sum prestar sem Ci., a tudi: opravil sem, na (pri) koncu sem, pri kraju sem: se perfunctos esse arbitrantur Ci.; pt. pf. s pass. pomenom: memoria perfuncti periculi Ci. na prestano nevarnost, vitā perfunctā Suet., post perfuncta opera Aug.

Pergamenthandschrift, die, rokopis na pergamentu

perīclitor -ārī -ātus sum (perīculum, perīclum)

I. dep. med.

1. intr. poskusiti (poskušati), poizkusiti (poizkušati), preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), tvegati, (pre)drzniti si: periclitemur in iis exemplis Ci., proeliis et periclitando (drzna dejanja, drzni podvigi, drznost) tuti sunt T.

2. trans. kaj nevarnega poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), narediti (delati) preizkus (preskus), poskus (poizkus): animum alicuius Pl., in proeliis belli fortunam Ci., periclitandae vires ingenii Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: periclitabatur, quid nostri auderent C.; pt. pf. s pass. pomenom preizkušen: periclitatis moribus Ci.; occ. spraviti (spravljati) v nevarnost, v nevarnost postaviti (postavljati), nevarnosti (pogubi, pogibeli) izpostaviti (izpostavljati), ogroziti (ogrožati): non est saepius in uno homine summa salus periclitanda rei publicae Ci. —

II. dep. pass. biti v nevarnosti, biti na robu pogube (pogibeli, propada), znajti se v nevarnosti, poginjati, biti ogrožen, biti na kocki: ut potius Gallorum vita quam legionariorum periclitaretur C., p. in acie Cu., rebus suis, ingenii famā L., vitā Q. (Decl.) ali capitis Ap. biti (znajti se) v smrtni nevarnosti, de summā imperii sui Augustus ap. Suet., ab abtrectatore, pro veritate atque iustitia, propter te cotidie Ambr.; z inf.: perdere aliquid Pl., rumpi Q., neque enim umquam periclitabuntur esse privatae, quae non desierunt (sc. sorores) Plin. iun.; uberiora et paene periclitantia Q. vratolomne zadeve; occ.
a) o obtožencih in tožnikih pred sodiščem: capite Mart., causā Q., propter peccatum Petr.; pogosto pt. periclitans, periclitatus in pl. periclitantes (ob)toženec, obdolženec (obtoženci, obdolženci): T., Q., Suet.
b) o bolnikih in boleznih: ubi febris aliquem occupat, scire licet, non periclitari, si … Cels., cicatrices duobus vitiis periclitantur Cels., p. abortu, cancro Cels., veneno Iust.; subst. pt. periclitantes na smrt bolni ljudje, nevarno (zelo) bolni ljudje: periclitantes ex canis rabiosi morsu Plin.

perīculum in (pesn.) perīclum -ī, n (perīrī)

1. poskus (poizkus), preskus (preizkus), izkušnja, preskušnja (preizkušnja): periculo atque negotio compertum est S., periculum audere, sumere T., pericula rerum docuerunt Gell.; večinoma v zvezi periculum facere alicuius (ali rei) izkusiti (izkušati), skusiti (skušati), poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), spozna(va)ti koga, kaj: Ter., Cu., factum esse eius hostis periculum C., tute tui periculum fecisti Ci.; od tod p. facere ex aliis Ter. po drugih (za drugimi) povze(ma)ti, od drugih prevze(ma)ti, pri drugih opaziti (opažati); meton. stvar na preizkušnji (preskušnji) (npr. spis ali pesem): in isto periculo Ci., belli Aus.

2. occ.
a) nevarnost, tveganje, riziko, pogibel, poguba: Pl., S., T., Q., Sen. ph. idr., satis pericli incepi adire Ter., summa pericula adire N., praecipuo suo periculo N. s posebno nevarnostjo zase, kar je bilo zanj še posebej nevarno, meo periculo Ci. na mojo nevarnost, na mojo odgovornost, bono periculo Ap. brez nevarnosti, salus quod salus sociorum summum in periculum ac discrimen vocatur, quo tandem animo ferre debetis? Ci., in periculo versari Ci. ali esse L. biti v nevarnosti, biti na robu pogube, esse in proprio (in ingenti L., in magno N.) periculo Ci. ali esse magno, maiori (= maiore) periculo N. biti v veliki (večji) nevarnosti, biti zelo ogrožen, nam si periclum ullum in te inest, perisse me una hau dubiumst Ter. če si na robu pogube (pogibeli), če si v nevarnosti, periculum est, ne … Ci., N., Cu. bati se je, da … , obstaja nevarnost, da … ; s subjektnim gen.: qui ex tempestatum periculis profugissent Ci., mortis, belli Ci.; z objektnim gen.: magno cum periculo sui C. ob veliki nevarnosti zase (za svoje življenje), capitis Ci., N. smrtna nevarnost; rem periculi sui facere Icti. sam tvegati nevarnost, vzeti (jemati) na svojo odgovornost, v svoj dobiček ali svojo izgubo, na slepo srečo, periculum facere alicuius rei tvegati kaj, npr.: summae rerum L. tvegati odločilni spopad, spustiti se v odločilni boj; occ.
b) pravda, obdolžitev, obtožba, zatožba: amicorum Ci., hunc in periculis non defendit N., meus labor in privatorum periculis versatur Ci. svoj trud (svoje napore) vlagam v zasebno pravdo, ukvarjam se z zasebno pravdo, in iudiciis periculisque Ci., p. alicui facessere T. (ob)tožiti koga, (ob)dolžiti koga, periculis eius deesse Ci. ep.; meton. obsodilno pismo, obsodilni nalog, sodni zapisnik, sodni protokol: sed unum ab iis petivit, ut in periculo suo (po novejših izdajah ut in sepulchro suo) inscriberent N., pericula magistratuum Ci., sententias ex periculo recitare Icti.
c) odločilni čas, krizno obdobje pri mrzlici, kriza: acuta pericula (sc. febris) Plin., dimidia enim pars periculi est noctu Plin.
d) nevarnost pogube: Arn.
e) drznost, smelost, pogum, hrabrost, tveganje, vratolomnost v izražanju: in enuntiatione Q., sententias petere a periculo Q.

Opomba: Sinkop. obl. periclum najdemo pri Kom., Lucr. in pesnikih.

perimetrale agg. mat. ki se nanaša na obseg, perimetralen

periodic [piəriɔ́dik] pridevnik (periodically prislov)
periodičen, ki se redno ponavlja, občasen
jezikoslovje izražen v retoričnem jeziku, retoričen
astronomija ki se nanaša na pot nebesnega telesa

kemija periodic table periodična tablica elementov
kemija periodic system periodični sistem
kemija the periodic law Mendlovo pravilo

periodisieren razdeliti na obdobja/periode, periodizirati

periodizzare v. tr. (pres. periodizzo) periodizirati, razdeliti na periode; določiti periodo

periodizzazione f periodizacija; delitev na periode; določitev period