Franja

laktoza samostalnik
kemija (mlečni sladkor) ▸ laktózOtroci, ki ne prenašajo laktoze, lahko zahvaljujoč probiotičnim živilom vendarle zaužijejo nekaj mlečnih izdelkov z laktozo. ▸ A laktózérzékeny gyermekek a probiotikus élelmiszereknek köszönhetően továbbra is fogyaszthatnak bizonyos laktóztartalmú tejtermékeket.Ljudje z laktozno intoleranco morajo iz prehrane izločiti živila, ki vsebujejo laktozo, torej tudi mleko. ▸ A laktózérzékenyeknek ki kell zárniuk az étrendjükből a laktóztartalmú élelmiszereket, beleértve a tejet is.
Sopomenke: mlečni sladkor
Povezane iztočnice: intoleranca na laktozo, intoleranca za laktozo

lamb¹ [læm] samostalnik
jagnje; jagnjetina; ovčica (član verske skupnosti)

you may as well be hanged for a sheep as for a lamb če že grešiš, pojdi do konca (kazen ne bo nič manjša)
wolf (ali fox) in lamb's skin volk v ovčji koži, hinavec
like a lamb ko jagnje, pohleven, krotek
in (ali with) lamb breja (ovca)
the Lamb (of God) božje jagnje, Kristus

lampas -adis, acc. sg. -ada, acc. pl. -adăs in -adēs (gr. λαμπάς)

1. plamenica, bakla, zublja, svetilo, sveča: ego illi oculos exuram lampadibus ardentibus Pl., vidi argenteum Cupidinem cum lampade Ci., ardentem coniecit lampada Turnus V., pingues l. O. smoleníce; missa haec face, hymenaeum, turbas, lampadas, tibicinas (o ženitovanjskih plamenicah, ki so jih uporabljali pri svatovščinah) Ter., od tod pesn. primā lampade Stat. ob (pri) prvi svatovščini; preg. v raznih reklih, povzetih po običaju pri (atenskem) teku z gorečimi voščenimi plamenicami, ki so jih morali tekmujoči tekalci ob koncu tekališča goreče izročati drug drugemu (današnja štafeta): nunc cursu lampada tibi trado Varr. = zdaj si ti na vrsti, zdaj tebi prepuščam svoje dosedanje opravilo, quasi cursores vitai lampada tradunt Lucr. končujejo tek življenja, qui prior es, cur me in decursu lampada poscis? Pers. = zakaj ne počakaš, dedič, na mojo smrt in poizveduješ o dediščini, dokler sem še živ?

2. metaf.
a) (o svetlobi nebesnih teles) svetilo, svetloba, svetlost, lesk, svit, sij(aj), luč: luciferā lampade exurat Iovis arietem Acc. ap. Prisc. (streli), solque … aeternam succepit lampada mundi Lucr., Phoebeae lampadis instar V. podoba sončnega sija (sonca) = kakor sončni sij, kakor sonce, cum primā lustrabat lampade terras orta dies V. s prvim svitom, lampade clara perculsus Stat.; od tod meton. α) dan: nonā lampade Lucr. β) mesečina, pesn. = noč: decimā lampade Phoebes Val. Fl.
b) plameničast nebesni pojav (blesk), plameničast meteor: Sen. ph., nunc sparso lumine lampas emicuit caelo Lucan., quam solet aetherio lampas decurrere sulco Lucan., lampadas vocant plane faces Plin.

3. meton. svetilnica, svetilnik, svečnik: lampades igniferae Lucr., praecinctae lampades auro O., ferreae lampades ardentes Col., ahenea l. Iuv. — Soobl. lampada -ae, f svetilo: Iul. Val., Eccl.; dvomljivo pri Pl. in Ter.

lāna -ae, f (iz indoev. *Hu̯l̥Hnā „volna“, izpeljano iz baze *Hu̯elH- „dlaka, volna“; prim. skr. úrṇā = gr. λῆνος = dor. λᾶνος [iz *Ƒλασ-νο-ς, Ƒλᾶνος] = sl. volna = hr. vȕna = lit. vìlna [v sg. = volneno vlakno, v pl. = volna] = got. wulla = stvnem. wolla = nem. Wolle, ang. wool, lat. vellus)

1. volna: alba, sucida Varr., mollis Cat., Pr., Cels., rudis O., aurea V., O., Pr. zlato runo, colus et lana Ci., colus lanā gravis O., colus lanā amictus Cat., lanam cārăre Pl. ali carminare Varr., Plin. grebénati, česati, lanam facere Varr. ap. Non., Lucr., Icti. ali manibus trahere Varr. ap. Non. ali samo trahere Iuv. ali tractare Iust. volno obdelovati = presti, fama lanae trahendae O. volnoprejstva, lanam mollire trahendo O., lanam tondere Varr. ali detondere, detrahere Col., lanam tingere fuco Q. ali samo tingere Icti., lanam expedire Icti. volno pripraviti (pripravljati) za uporabo, tj. grebénati, kosmáti, (z)mikati jo = presti; tudi v pl., ki ga slovenimo s sg.): Phocaïco bibulas tinguebat murice lanas O., lanas pectere Col., lanas lavare Plin., in usum vestium pecori lanas detrahere Q.; occ. (v pl.) volnene niti: ducunt lanas O. vlečejo volnene niti = predejo. Preg.: rixari de lana caprina H. prepirati se za kozjo volno (ki je ni) = za nič, „za oslovo senco“ (prim. gr. περὶ ὄνου σκιᾶς in sl. „poslati koga po žabjo volno“).

2. meton.
a) delo z volno, volnarstvo, volnoprejstvo, preja: lanā ac telā victum quaeritare Ter., Lucretiam … deditam lanae … inveniunt L., lanae tonsae H. (= lanificium), cogitare de lana sua O. le na prejo misliti, le na svoje delo misliti = ne biti zaljubljena.
b) volnena cap(ic)a: ob oculos habebat lanam Pl., brachia lanis fasciisque obvolvere Suet., Dig. z volnenimi trakovi; kolekt. volnina, volnenina, volneno blago, v pl. = volnena obleka, volnena tkanina: lanam, aurum, vestem, purpuram bene praebeo Pl., lanam purpuramque multam Pl., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae H.

3. metaf. volni podobne stvari, volnaste stvari
a) (živalska) dlaka: l. caprina, leporina Icti.; (ptičji) puh, mah: interior cygni lana Mart., l. anserina Icti.
b) (pri rastlinah in sadju) dlačice, kosmatina, kosm(at)inje: l. Cydonia (kidonskih kutin) Mart., lanae sequaces Mart. ločna volnasta vlakna; poseb. bombaž, bombažna preja, pavola: nemora Aethiopum molli canentia (sivkasti) lanā V., lanas silvae ferunt, lino alii vestiuntur, alii lanis Mel.
c) v pl. (mrenasti) oblački, ovčice (na nebu): tenuia (trizložno!) nec lanae per caelum vellera ferri V.

landen pristajati, pristati (tudi [Schiffahrt] Schifffahrt, Luftfahrt); Fallschirmspringer: doskočiti; figurativ an einem Ort, im Papierkorb usw.: pristati; einen Treffer landen doseči zadetek, zadeti; einen Schlag landen zadati udarec; einen Sieg landen izbojevati zmago, zmagati, slaviti zmago; einen Fisch landen potegniti ribo na kopno, ujeti; figurativ nicht landen können bei jemandem ne doseči uspeha pri

lane [léin] samostalnik
podeželska cesta, kolovoz, ozka ulica; špalir; redna pomorska (zračna) linija
šport proga za tek

it is a long lane that has no turning nobena nesreča ne traja večno, enkrat se vse obrne
to make (ali form) a lane napraviti špalir
sleng red lane grlo
Drury Lane; ali the Lane znano gledališče v Londonu

lang¹

1. Adjektiv dolg, Mensch: dolg, velik; langer Kerl dolgin; Soße, Suppe: redek; Wein: vlečljiv; lange Finger dolgi prsti; lange Finger machen/haben imeti dolge prste; lange Zeit dolgo, dolgo časa; vor langer Zeit davno, pred dosti časa; vor langen Jahren pred davnimi leti, pred mnogo leti; vor nicht langer Zeit še ne dolgo, nedavno; ein langes Gesicht machen dobiti dolg nos, nos se je povesil (er machte... nos se mu je povesil) ; lange Ohren machen našpičiti ušesa; lange Zähne haben imeti veliko željo (auf po) ; auf lange Sicht dolgoročno gledano; auf die lange Bank schieben odlagati; mit langer Nase abziehen ostati z dolgim nosom; von langer Hand dolgo časa; des langen und breiten na dolgo in široko; fallen: so lang er ist/war kot je (bil) dolg in širok; seit langem že dolgo; lang und breit na dolgo in široko

2. Adverb ves, vsa, vse, sein Leben lang vse življenje; kar, cel; zwei Jahre lang kar dve leti, celi dve leti

langage [lɑ̃gaž] masculin govor, jezik, govorica, izražanje

faute féminin de langage jezikovna napaka
langage administratif, technique, du métier administrativni, tehnični, strokovni jezik
langage expressif, incompréhensible ekspresiven, nerazumljiv jezik
langage familier, populaire familiaren, ljudski jezik
nous ne parlons pas le même langage ne govoriva isti jezik, ne razumeva se
en langage ordinaire v preprostem jeziku
il changera bientôt de langage kmalu bo spremenil svoj ton, ubral druge strune
je ne vis pas de beau langage ne živim od lepih besed
en langage très flatteur z zelo laskavimi besedami

lange dolgo, schon lange že dolgo; noch lange nicht/noch lange kein še dolgo ne, figurativ še daleč ne; wie lange kako dolgo, koliko časa; lange her že dolgo, davno; nicht lange darauf kmalu nato, nedolgo zatem; lange vorher dolgo/zdavnaj prej

langen zadoščati, biti dovolj; an, bis zu usw.: segati (do); (greifen) seči, segati (nach po), (holen) vzeti, langen aus potegniti iz; eine langen primazati jo/klofuto; sich jemanden langen lotiti se koga; das langt vorne und hinten nicht to nikakor ne zadošča; jetzt langt es mir! sedaj imam pa dovolj!

länger daljši; längere Zeit dlje (časa); auf längere Zeit za daljšo dobo; Adverb dlje, naprej; nicht länger ne več; kaum länger als komaj kaj dlje kot

langgehen^* iti/hoditi ob/vzdolž; nicht wissen, wo es langgeht ne znajti se

längst že zdavnaj, že davno; längst nicht še daleč ne

language [lǽŋgwidž] samostalnik
jezik, govor, način izražanja, slog
sleng prostaške besede

language of Bowers govorica cvetlic, simboličen pomen različnih vrst cvetlic
tine language dovršen slog
bad language psovke, prostaške besede
strong language krepki izrazi
to use bad language to s.o. psovati, preklinjati koga
I won't have any language here ne dovoljujem nobenih psovk
to speak the same language govoriti isti jezik; figurativno enako misliti, razumeti se
ameriško language arts jezikovni pouk
language Sir! nobenih psovk, gospod!

langue [lɑ̃g] féminin jezik

langue chargée (médecine) obložen jezik
langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
langue nationale, du pays domači, narodni jezik
langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
langue verte prostaški jezik
langue de terre (géographie) zemeljski jezik
coup masculin de langue obrekovanje
professeur de langues profesor za jezike
avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
avoir le don des langues imeti dar za jezike
avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
faire claquer la langue tleskniti z jezikom
délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
posséder une langue obvladati kak jezik
prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
tenir sa langue brzdati svoj jezik
tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik

langueō -ēre -guī (—) (prim. gr. λαγαρός mlahav, tanek, λαγόνες lakotnice, λήγω neha(va)m, lat. languidus, laxus, laxō, languēscō)

1.
a) (telesno) mlahav, utrujen, truden, ugnan, utrujen, upehan biti: cum e (od) via languerem Ci., per assiduos languent mihi brachia motūs O.; pesn. (o neosebnih subj.): languet flos Pr. vene, languet mare, aequor Mart. je mirno, tiho, prim.: caelo languente fretoque Lucan., languet lunae iubar Stat. medli. Od tod adj. pt. pr. languēns -entis mlahav, oslabljen, slab(oten), šibek, medel, truden, utrujen, opešan, o(b)nemogel, omagan, veneč, ohromljen, (o rastl.) veneč, vel: stomachus Caelius in Ci. ep., vox nec languens nec canora Ci., languenti manu O., l. ictus Lucan., l. oculi Sen. rh., languentia leto membra Sil., languentes fluctus Sil. mirno valovje (morje), l. hyacinthus V., ramus Suet., l. aristae Val. Fl. veneče; subst. n. pl.: stagni languentia quaerit Sil. brodišča.
b) abs. in s pristavljenim (abl. causae) morbo = zaradi kake bolezni medleti, hirati, slabeti, bolan, onemogel (šibek, slaboten, utrujen, oslabljen, medel, opešan) biti: languent … mea membra Tib., languebam Mart., sub natalem suum plerumque languebat (sc. Augustus) Suet., si te languere audierimus Augustus ap. Suet., visere languentem (sc. fratrem) Petr., tristi languebunt corpora morbo V.

2. metaf. (duševno, politično idr.) slaboten, nedelaven, mlačen biti, mlahav posta(ja)ti, (po)leniti se, popustiti (popuščati), pojemati, pešati, slabeti, medleti: l. otio Ci., in otio hebescere et languere Ci., languet iuventus nec in laudis cupiditate versatur Ci., languet Messala Ci. ep. je mlačen pri svojem potegovanju za (častno) službo = se ne poteguje vneto za (častno) službo; o neosebnih subj.: nec eam solitudinem languere patior Ci. da bi bila dolgočasna, si nulla subest aemula, languet amor O. se ohladi, quasso languent in corpore vires O. pojemajo, pešajo, languent ignes Val. Fl., quoniam mihi gratia languet Sil., ferri languebat amor Sil. Od tod adj. pt. pr. languēns -entis
a) mlahav, mlačen, nedelaven, zaspan, slab(oten), onemogel: l. senatus Ci. ep., languens labensque populus Ci., vis sonorum … incitat languentes Ci., l. aevum Ph.
b) otožen, potrt: cor Cat.

languēscō -ere, languī (incoh. glag. languēre)

1.
a) (telesno) utruditi (upehati) se, (o)slabeti, (o)medle(va)ti, onemoči (omagati), poleniti se: corpore Ci., orator metuo ne languescat senectute Ci., vidi te toto vinctum languescere collo Pr. medleti od ljubezenske strasti; pesn. metaf. (o neosebnih subj.): flos succisus aratro languescit V. ovene, Bacchus in amphora languescit H. se ublaži, ut solet … fluctus languescere O. umiriti se, lumina morte languescunt Cat. postanejo medle, ostekl(en)ijo, languescunt vites Plin., color in luteum languescens Plin. blatno bledeča barva, luna claro caelo repente visa languescere T. da potemneva.
b) zaradi bolezni (o)slabeti, postati (postajati) mlahav, (s)hirati: nec mea consueto languescent corpora lecto O., ter omnino languit Suet. je zbolel; pren.: hoc genere declinatio in communi consuetudine verborum aegrotat et languescit Varr.

2. metaf. pri delu postati (postajati) mlahav, mlačen, mehak, mláčiti se, (o)mrtveti, (o)mehčati se, (o)pešati, popustiti (popuščati), pojemati, pojenja(va)ti, unesti (unašati) se, upadati, odleči (odlegati), (pre)nehati, poleniti se: si nos languescimus Ci., crescunt ignisque dolorque languescuntque iterum O., languescunt frigore cursus Val. Fl., abeunte illo conticuerat magis quam languerat militaris favor Cu. se ni bila zmanjšala, ampak le ni bila tako očitna, torpere militaria studia nec animos modo, sed et corpora ipsa languescere Plin. iun., cum languescere paulatim Vitellianorum animi T. ko je začel vitelijcem pogum polagoma upadati, languescit omnis vis Q., languescunt affectus Q. ali voluptates, studia Plin. iun., rabies languit Lucan., paulatim atrocibus irae languescunt animis Sil.

languir [lɑ̃gir] verbe intransitif medleti, hirati, slabeti, pešati, zastajati, vleči se; hrepeneti, koprneti; giniti, familier zaman čakati

languir d'ennui umirati od dolgega časa
languir d'amour pour quelqu'un umirati od ljubezni do koga
la conversation languit pogovor zastaja
les affaires languissent posli (kupčija) pešajo, hirajo
ne me fais pas languir ne pusti me čakati zaman
je ne languirai pas longtemps ici ne bom dolgo zastonj čakal tu
faire languir quelqu'un (figuré) koga na natezalnici imeti

languor -ōris, m (languēre)

1.
a) (telesna) utrujenost, upehanost, opešanost, onemoglost, slabost, izčrpanost, mlahavost: ubi saepe ad languorem tuā duritiā dederis octo validos lictorīs Pl., me haec deambulatio … ad languorem dedit Ter. me je utrudil (upehal), languore militum periculum augetur C., incertus l. L., aestu et languore ipsos equosque fessos L., molli languore solutus O., multis languoribus peresus essem te mihi, amice, quaeritando Cat.; metaf. (o stvareh): vitia earum (gemmarum) languor Plin. medlost (barve); pesn.: piger languor (maris) Sen. tr. morska tišina.
b) nebogljenost, oslabelost, živčna slabost, bolezenska slabost, šibkost, slabotnost, izčrpanost, onemoglost, omaganje kot posledica bolezni: animus cum languore corporis nec membris uti potest nec sensibus Ci., aquosus l. H. zaradi vodenice, nunc ficto languore moram trahit O., discedat sic corpore languor ab isto O., l. faucium Suet. hripavost, (sc. Tiberius) in languorem incidit Suet., languore mori ali defungi Ps.-Q. umreti za oslabelostjo; od tod = bolezen: qui sanas omnes languores Aug.

2. metaf. (duševna, v delovanju se kažoča) mlahavost, mlačnost, (v)nemarnost, nedelavnost, zaspanost, ležernost, lagodnost: bonorum Ci. ep., duae res, quae languorem adferunt ceteris, illum acuebant, otium et solitudo Ci., nihil autem magis cavendum est senectuti, quam ne languori se desidiaeque dedat Ci., antiquorum (sc. scriptorum) l. Ci. dolgočasnost, mentes falsum gaudium in languorem vertit T. v brezskrbnost, languores nostri Vulg.; occ.
a) otožnost, turobnost, melanholija, težkomiselnost: amantem languor et silentium arguit H.
b) koprnenje, hrepenenje: novus mentem perstringere languor incipit Val. Fl.

laniō¹ -āre -āvī -ātum (lanius)

1. (raz)mrcvariti, (raz)trgati, (raz)kosa(va)ti, (raz)mesariti, (raz)drapati, (raz)cefrati, (raz)praskati: aliquem Ci. ep., Suet., obvios aliquot (o volkovih) L., aliquem dentibus L., artūs dentibus laniabant V., laniaverat unguibus ora O., et laniet digitis illius ora suis O., viscera O., digitos Suet., manum Gell., (sc. Galbae) crura bracchiaque ceteri foede laniavere T. so razkosali, so raztrgali na kose, laniatum corpore toto Deiphobum videt V., laniatus morsibus canum obiit Val. Max., laniata corpora epulando consumere Val. Max., ferramenta et alia, quae laniendae carnis causā parata sunt Icti., foede laniari Aur.; prolept.: laniata pectora plangens O. bijoč po razmesarjenih prsih; z gr. acc.: filia … roseas laniata genas V., laniata sinūs O., laniare tunicam O., vestem O., T., crinem manibus O. (iz)puliti, filia … manu flavos Lavinia crinīs (gr. acc.) … laniata V., laniati capilli Sen. rh., classis laniata O. ali laniata navigia S. fr. razbito, razbita, obsistitur illis (sc. ventis), … quin lanient mundum O. da ne uničijo.

2. metaf. (raz)trgati = (po)grajati, (raz)žaliti, (duševno) raniti, prizade(va)ti: tua sacrilegae laniarunt carmina linguae O., proice, quaecumque cor tuum laniant Sen. ph.