Franja

prince [prɛ̃s] masculin knez, princ; figuré glava

prince charmant princ iz pravljice, zapeljiv mladenič
prince consort kraljičin soprog, ki sam ne vlada
prince de l'Eglise cerkveni knez
prince-évêque knezoškof
le prince de Galles najstarejši sin angleškega kralja
prince héritier prestolonaslednik
prince impérial, royal carjevič, kraljevič
prince-régent masculin princ regent
fait masculin du prince samovoljno vladno dejanje (ki prisili k pokorščini)
être bon prince (familier) biti velikodušen, darežljiv
être habillé, vêtu comme un prince bogato, kot princ biti oblečen

principe [prɛ̃sip] masculin načelo, princip; začetek, vir; temelj; element; temeljna resnica; (naravni) zakon; chimie (osnovna) sestavina; pluriel moralna načela, življenjska pravila; smernice

dans le principe v začetku, prvotno
dès le principe takoj od začetka, od vsega početka
en principe v načelu; v teoriji
par principe načeloma
sans principes breznačelen, brezvesten
principe d'Archimède Arhimedov zakon
principe vital življenjsko načelo
avoir pour principe imeti za načelo
être à cheval sur les principes (figuré) jahati na načelih

printemps [prɛ̃tɑ̃] masculin spomlad, vigred; figuré mladost

au printemps spomladi
une hirondelle ne fait pas le printemps (proverbe) ena lastovka še ne naredi pomladi; figuré en sam primer, eno samo dejstvo še ne upravičuje splošnega zaključka; vieilli leto

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.

pripádati pertenecer a; ser de

pripadati preteklosti pertenecer al pasado
to mu pripada po zakonu le corresponde según la ley (ali de derecho)

pripásti recaer (komu en alg) ; (kot delež) caer en suerte

pripasti kot dediščina recaer por herencia
pripade mu polovica le toca la mitad

pripékati brûler, être brûlant

sonce pripeka le soleil darde ses rayons

pripeljáti amener, conduire

pripeljati nazaj ramener, reconduire
pripeljati se arriver en voiture
pripeljati jo komu (klofuto) flanquer une gifle (ali popularno une torche, un emplâtre, une torgnole) à quelqu'un
vlak pripelje na postajo le train entre en gare

pripénjati (-am) | pripéti (-pnèm)

A) imperf., perf. attaccare, applicare, appuntare:
pripeti rože v lase appuntare fiori nei capelli
pripenjati živino k jaslim attaccare le bestie alle greppie

B) pripénjati se, si (-am se, si) | pripeti se, si (-pném se, si) imperf., refl. attaccarsi, allacciarsi:
avt. pripeti si varnostni pas, pripeti se z varnostnim pasom allacciarsi con la cintura di sicurezza

pripetíti se ocurrir; suceder; pasar

nič se mu ne bo pripetilo no le pasará nada
kot da se ni bilo nič pripetilo como si no hubíera pasado nada

pripisáti ajouter, écrire en marge ; (komu kaj) attribuer quelque chose à quelqu'un ; (v breme, nekaj slabega) imputer quelque chose à quelqu'un

sam sebi si naj pripiše, če il n'a qu'à s'en prendre à lui-même si, c'est bien sa propre faute si; (prišteti komu) mettre (ali porter) au compte de, mettre sur le compte de

pripovedovánje narración f

poznati koga le po pripovedovanju conocer a alg sólo de oídas

pripovedováti raconter, conter, narrer

na dolgo in široko kaj pripovedovati raconter quelque chose en détail (ali par le menu)
pripovedujejo, da le bruit court que, on dit, on raconte que
kaj mi tu pripoveduješ? qu'est-ce que tu me racontes là?
komu to pripovedujete! à qui le dites-vous!
pripoveduj to komu drugemu! à d'autres!

pripráviti (-im) | priprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. preparare; apparecchiare; allestire:
pripraviti športnike za tekmovanje preparare gli atleti per le gare
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo

2. preparare, approntare, disporre, predisporre:
pripraviti načrt approntare un piano
pripraviti vse za odhod disporre ogni cosa per la partenza
pripraviti proces istruire un processo

3. preparare:
pripraviti koga na žalostno novico preparare qcn. a una triste notizia

4. indurre, persuadere:
pripravili so ga do tega, da je vse še enkrat premislil lo persuasero a riconsiderare l'intera faccenda

5.
pripraviti koga k zavesti rianimare qcn.
pripraviti koga k pameti riportare alla ragione, far rinsavire qcn.
pripraviti koga v zadrego mettere qcn. in imbarazzo
le kam bo njegovo popivanje pripravilo družino il suo vizio di bere rovinerà la famiglia

6. pog.
pripraviti ob togliere, privare, defraudare
pripraviti koga ob denar derubare qcn.
pripraviti koga ob čast privare, defraudare qcn. dell'onore

B) pripráviti se (-im se) | priprávljati se (-am se) perf., imperf. refl. prepararsi, approntarsi, disporsi:
pripraviti se za odhod prepararsi, disporsi alla partenza
pripravljati se za, na izpit prepararsi all'esame
šport. pren. pripravljati se na tekmo caricarsi per la partita
nevihta se pripravlja sta arrivando un temporale

priprávljen (-a -o) adj.

1. preparato, approntato, predisposto; pronto; apparecchiato, allestito:
za vsako stvar ima pripravljen odgovor non c'è cosa per cui non abbia pronta una scusa
kandidat je dobro pripravljen il candidato è preparatissimo

2. preparato, disposto:
koliko ste pripravljeni odšteti za darilo quanto è disposto a spendere per il regalo
šport. pozor, pripravljeni, zdaj! attenti, pronti, via!
bodite pripravljeni na vse, oče je slab siate preparati a tutto, le condizioni del padre sono gravissime

prirejèn¹ (-êna -o) adj.

1. organizzato, allestito:
po pravilih prirejeno tekmovanje gara organizzata secondo le regole, a regola d'arte
pren. prirejen (potvorjen)
izid volitev risultato addomesticato delle elezioni

2. adattato; ridotto; muz. arrangiato; strumentalizzato

prirézati (-réžem) | prirezováti (-újem) perf., imperf.

1. tagliare, cimare, capitozzare; spuntare:
prirezati lase spuntare i capelli
prirezati drevo capitozzare
prirezati vrhove dreves spalcare gli alberi

2. tagliare:
vet. prirezati parklje tagliare le unghie
pog. pren. prirezati komu peruti tarpare le ali a qcn.

priróda (-e) f natura:
zakoni prirode le leggi della natura
neživa, živa priroda la natura morta, viva

priróden (-dna -o) adj. di, della natura; naturale (tudi ekst.):
prirodne sile le forze della natura
prirodne vede scienze naturali
prirodni razvoj evoluzione naturale

priskútiti

priskutiti komu kaj dégoûter quelqu'un de quelque chose, faire perdre à quelqu'un le goût de quelque chose
priskutiti se dégoûter, répugner, inspirer du dégoût (ali de la répugnance) à quelqu'un, familiarno écœurer
ta jed se mu je priskutila ce mets lui répugne (ali le dégoûte, lui inspire de la répugnance), il a ce mets en horreur