Franja

piqueter [pikte] verbe transitif zakoličiti; popikati, posejati s pikami

le ciel est piqué d'avions nebo je kot popikano z letali

písati pîšēm, píši, pîsāh -āše, pīsān -a
1. pisati: pisati pismo, zadatak, račun, knjiga; pisati olovkom, perom, kredom, pisaćom mašinom, pisaćim strojem; lijepo, pogrešno, pravilno pisati; pisati po diktatu; novine opširno pišu o poplavi u Srijemu; krvlju pisati svoja prava s krvjo, z orožjem pisati svoje pravice; lijepa je kao pisana lepa je kot namalana; ovako piše u knjizi sudbine; pisati nekome nešto u zaslugu šteti komu kaj za zasluge; pisati nekome nešto u grijeh, u greh; piše mu na čelu, u očima na čelu mu piše, iz oči mu berem; slabo, crno, zlo mu se piše slabo se mu piše, nič dobrega ga ne čaka
2. slikati: pisati ikone

písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

písati po nareku to write from dictation
napačno písati besedo to misspell a word
písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
písati knjige to write books, to be an author
ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
písati note to copy out music
písati na stroj to typewrite, to type
še enkrat, ponovno písati to rewrite
pravilno písati besedo to spell a word correctly
kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
slabó písati to write badly, to scrawl
on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
písati pismo s črnilom to pen a letter
písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
kako se pišete? what is your name?
kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
písati o slovstvu to write on literature
písati v običajni pisavi to write longhand
písati stenografsko to write shorthand
ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
písati komu v dobro to put down to someone's credit
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!

piscor -ārī -ātus sum (piscis) loviti ribe, ribariti: qui abiit piscatum ad mare Pl., ut ante hortulos suos piscarentur Ci., piscemur, venemur H., animi laxandi causa modo piscabatur hamo Suet., piscatus est rete aurato Suet., piscantium tragulis Plin., retia in piscando durantia Plin., vado piscari Vulg., si id non poterat, pro loci qualitate vel vectabatur vel piscabatur vel deambulabat vel venabatur Lamp., in mare piscantibus liberum est casam in litore ponere G.; preg.: piscari in aëre Pl. = skušati narediti nemogoče, zaman se truditi, aureo hamo piscare Suet., Aur. tvegati več, kot je treba (kot je vredno). — Od tod subst.

1. pt. pr. piscāns -antis, m ribič: lenunculus piscantis Amm.

2. pt. fut. piscātūrus -ī, m ribič: Th. Prisc.

pisser [pise] verbe intransitif urinirati, vulgairement scati; familier (močnó) puščati, curiti

le réservoir d'eau pisse vodni rezervoar pušča, curi
(populaire) pisser de la copie mnogo (in povprečno) napisati
il y a de quoi pisser je se čemu smejati
laisser pisser le mérinos (figuré) čakati, pustiti, da gredo stvari svojo pot
(populaire) il pleut comme vache qui pisse lije kot iz škafa
c'est comme si on pissait dans un violon to je popolnoma brezplodno delo, brez vsake koristi

Pistole, die, (-, -n) pištola; figurativ jemandem die Pistole auf die Brust setzen nastaviti (komu) pištolo na vrat; wie aus der Pistole geschossen bliskovito, kot bi ustrelil

pīstor -ōris, m (pīnsere phati) phač, ki pha (tre) žito v možnarju ali ročnem mlinu, od tod

1. mlinar: quom a pistore panem petimus, vinum ex oenopolio, si aes habent, dant mercem Pl., tum pistores scrofipasci qui alunt furfuri[bus] sues Pl., fit Atei Capitonis sententia cocos tum panem lautioribus coquere solitos, pistoresque tantum eos, qui far pisebant, nominatos Plin.

2. (kruho)pek, slaščičar: Ci., Plin. iun., Sen. ph., Mart. idr., tuus pistor bonum facit panem Varr. — Kot Jupitrov vzdevek (Pistor), ker je na Kapitolu obkoljene Rimljane pripravil do tega, da so na Galce, ki so jih oblegali, metali kruh, češ da ga imajo dosti: O., Lact. — Od tod adj. Pīstorēnsis (pīstorēnsis) -e pekarski, pekovski: multis et multigeneribus opus est tibi militibus: primumdum opus est Pistorensibus, eorum sunt aliquot genera Pistorensium Pl. (šalj. natolcevajoč na mesto Pistorium) = „Pekovci“, „Peki“.

piščánec, píšče pollo m ; pollito m

pečen piščanec pollo asado
piščanec hoče biti pametnejši kot kokoš (fig) pretender enseñar el padrenuestro al cura

píšče piščánec chicken, pogovorno chick

pečen píšče, piščánec roast chicken
pišče več ve kot koklja (figurativno) he's teaching his grandmother to suck eggs

piti (pijem) popiti

1. čaj, mleko, vodo: trinken (Tee trinken, Milch trinken, Wasser trinken)
vedno, redno: piti čaj/pivo/vino ein Teetrinker/Biertrinker/Weintrinker sein
dati piti komu zu trinken geben
piti na zdravje anstoßen auf (die Gesundheit), trinken auf
piti bratovščino Bruderschaft trinken
piti za korajžo sich Mut antrinken

2. (biti pijanec) trinken, saufen, ein Gewohnheitstrinker sein
piti kot žolna saufen wie ein [Faß] Fass, einen Schwamm im Magen haben
po malem piti žganje schnäpseln
ki rad pije trinkfreudig

3.
piti kri Blut saugen (tudi figurativno)

pȉti pȉjēm, oni pȉjū, pîj, pȉjāh -āše, pȉh pî; pȉjūći, pȉo píla piti: piti vodu, vino, mlijeko, u čije zdravlje; piti bratimstvo piti bratovščino s kom; tu se ne zna ni tko pije ni tko plaća; piti kao smuk piti kot žolna, kot goba; piti kome krv, dušu mučiti koga; piti na pamuk gl. pamuk; danas mi se ne pije danes mi ni do pijače, mi pijača ne gre

píti to drink; (o pijancu) to drink habitually, to tipple, to guzzle, to tope, to soak, to booze, to swill, to drink hard (ali deep, freely), to be a heavy (ali hard) drinker; to drink rather heavily

naglo, v velikih požirkih píti to gulp down, to swallow; (srebati) to sip; (o psu) to lap; (vpijati) to take in, to lap up, to absorb, to imbibe
píti kot goba to drink like a fish
píti kot žolna to drink hard (ali like a lord, like a fish)
píti več kot je pametno (žargon) to lift the elbow (too often)
preveč píti to drink too much, (žargon) to bend the (ali one's) elbow
preveč je pil he's had a drop too much, he's under the influence, he's the worse for wear
začel je (preveč) píti he took to drink
píti bratovščino s kom to hobnob with someone, to drink the pledge of brotherhood (ali intimate friendship) with someone
píti na zdravje koga to drink someone's health, to drink to the health of (ali in honour of) someone, (nazdraviti komu) to toast someone
pijem na Vaše zdravje! here's to you!
píti čaj, kavo, kakao to take (ali to have) one's tea, coffee, cocoa
ne smem píti vina I must abstain from drinking wine
on pije kri svojim dolžnikom (figurativno) he is a bloodsucker
píti slatino (v zdravilišču) to drink the waters
ki mnogo pije hard-drinking

píti boire, prendre , (počasi) buvoter

dati se piti se laisser boire
piti čaj, kavo, mleko, vodo boire (ali prendre) du thé, du café, du lait, de l'eau
piti iz kozarca, iz roke, iz steklenice, iz studenca boire dans un verre, dans le creux de la main, à (même) la bouteille, à une source
piti kot goba, v velikih požirkih boire comme une éponge (ali un cosaque), à longs (ali larges) traits
piti v dolgih, kratkih požirkih boire à grandes, à petites gorgées (ali rasades)
piti kolikor le moremo boire tout son soûl, boire sec
piti komu na zdravje boire à la santé de quelqu'un
piti samo za žejo ne boire qu'à sa soif
rad (ga) piti aimer à boire, aimer la (dive) bouteille, popularno, figurativno avoir la dalle en pente, bien lever le coude

píti (píjem) imperf.

1. bere:
piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
hlastno piti bere avidamente
piti počasi bere lentamente, centellinare
piti čez mero strabere
piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
piti na zdravje bere, brindare alla salute

2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
piti na žive in mrtve bere a più non posso

3. pren. ammirare, godere; attingere:
pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole

4. pren. assorbire, esaurire:
neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze

5. (vsrkavati) assorbire:
goba pije la spugna assorbe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso

píti beber ; (kavo, čaj, mleko) tomar

v dolgih (kratkih) požirkih beber a grandes tragos (beber a sorbos)
piti iz kozarca, iz steklenice beber en (ali de) un vaso, en (ali de) la botella
rad ga piti fam empinar el codo; ser aficionado al trago (ali al trinquis)
dati se piti beberse bien
krepko piti beber de firme
piti s kom bratovščino beber a la fraternidad; fraternizar vaso en mano con alg
piti komu na zdravje beber a la salud de alg
piti kot goba beber como un tudesco (ali como un cosaco)

pittacium (pictacium) -iī, n (gr. πιττάκιον) košček usnja, platna ali papirja

1. košček usnja ali platna, ki se namoči v kako tekočino ali raztopino in se kot obkladek daje na bolne telesne ude: Cels.

2. košček usnja kot krpa za na čevelj: calceamenta perantiqua, quae ad indicium vetustatis pittaciis consuta erant Vulg.; od tod pren.: induis capitium, tunicae pittacium Lab. fr. ap. Gell. obesek, privesek.

3. listek (etiketa) na vinski steklenici: Petr.

4. nabito oznanilo, javni razglas (oglas): proposuit pittacium publice Aug.

5. žrebni listič, nekak loterijski listek, loterijska srečka: cum pittachia in schypho circumferri coeperunt Petr.

6. listek, zaznamek, zapisek, seznam, spisek, lista: Lamp., Cod. Th., p. authenticum Cod. I. originalen (avtentičen, točen, izviren) seznam.

7. potrdilo o plačilu, pobótnica: Cass.

più

A) avv.

1. bolj, najbolj; več, največ:
più bello di te lepši od tebe
il più bello najlepši
più che coraggioso, temerario bolj drzen kot pogumen
poco più malo več
assai più precej več
molto più di veliko več od
tanto più tem bolj

2. mat. plus, in

B) agg. invar. več:
più tempo več časa
più motivi več razlogov

C) m

1. več, večji del:
il più è fatto večji del je narejen
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem

2.
i più pl. večina:
i più tacciono večina molči
nel numero dei più med pokojnimi

3.
per lo più ponavadi, večinoma
al più kvečjemu
a più non posso kolikor mogoče, z vso močjo
che più? knjižno kaj naj še rečemo?

piuma

A) f

1. pero; ekst. pren. krilo, perut:
leggero come una piuma lahek kot pero
le piume del desiderio krila poželenja

2. puh:
ha messo le prime piume zrasla mu je prva brada

B) agg. invar. šport
peso piuma peresna kategorija

C) m invar. šport peresna kategorija

pius 3, adv. -ē (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.

pjèšāčkī -ā -ō (ijek.), pèšāčkī -ā -ō (ek.) pešaški: -e staze steze za pešce, pešpoti; -e noge noge, kot jih imajo pešci, ima pešec