Franja

στήλη, ἡ, dor. στᾱ́λᾱ (gl. στέλλω) 1. steber, stolp. 2. nagrobni kamen ali spomenik. 3. a) steber na koncu dirjališča (lat. meta), mejni steber, mejnik; b) spomenik; c) častni ali sramotni steber; d) steber, na katerem so bili vrezani zakoni; e) pogodba, ukrep, sklep.

στρατεύω in med. (aor. med. ἐστρατευσάμην, poet. ἐστρατεύθην) 1. začnem vojsko, grem na vojsko, odrinem v vojsko ἐπί τινα, εἴς τι. 2. sem v vojski, udeležim se vojske, služim kot vojak, μισθοῦ za plačo; vojskujem se, borim se, bijem boj, κατὰ τῆς ψυχῆς vojskujem se zoper dušo NT; οἱ στρατευόμενοι vojaki, οἱ στρατευσάμενοι ki so se udeležili vojske; pos. vodim (peljem) vojsko, εἴς τι kam.

στρέφω [Et. kor, streb(h)-, vrteti, viti. – Obl. fut. στρέψω, aor. ἔστρεψα, pf. ἔστροφα, pass. pf. ἔστραμμαι, aor. ἐστρέφθην in ἐστράφην, fut. στραφήσομαι, adi. verb. στρεπτός; med. fut. στρέψομαι, aor. ἐστρεψάμην; ep. aor. στρέψα, iter. στρέψασκεν; ion. aor. pass. στράφθην]. 1. act. trans. vrtim, sučem, obračam, pletem, vijem; σπάρτα ἐστραμμένα dobro spletene vrvi; στρέψαν οὖρον obrnili so veter in napravili za vožnjo ugoden veter; pos. a) premikam (vrtim) v krogu, obračam semtertja, podim, vodim ἵππους; b) preobrnem, prekucnem, τὶ ἄνω καὶ κάτω obrnem vse narobe; c) izvinem, izpahnem; d) obračam h komu kaj, nastavljam komu τί τινι NT; e) pregovorim, izpreobrnem, izpremenim τὶ εἴς τι NT. 2. act. intr. in pass. a) obračam se, vrtim se, odvračam se, ἔστρεψε ὁ Θεός Bog se je obrnil (od njih) NT; naredim obrat, obrnem se nazaj, vrnem se; ἐκ χώρης obrnem se in odidem; b) potepam se, pohajkujem, mudim se kje ἀνειμένη; c) stiskam se h komu, čvrsto se zavijem v kaj στρεφθεὶς ἀώτου; d) obračam se h komu, oziram se na kaj, mar mi je česa τινός; e) obračam se semtertja, obotavljam se, delam ovinke, ustavljam se τί ἔχων στρέφει, ἄνω καὶ κάτω; f) izvinem si πόδα; g) izpreobrnem se NT, izpremenim se θυμός. 3. med. obračam kaj od sebe, στράτευμα εἴς τι vrnem se z vojsko kam.

στρωματό-δεσμος, ὁ (στρῶμα, δέω) -ον, τό vreča (v katero so devali posteljno opravo za potovanje; nosil jo je navadno suženj).

συγγενής 2 (συγ-γίγνομαι) [NT dat. pl. συγ-γενεῦσι] 1. skupaj rojen, prirojen, rodbinski. 2. istega rodu ali plemena, soroden, τινός, τινί komu; subst. a) οἱ συγγενεῖς sorodniki; τὸ συγγενές sorodstvo, rodbina, naravna nadarjenost; b) ὁ συγγενής rojak NT; c) na perzijskem dvoru so dobivali člani vladarske rodbine in drugi odlični možje častni naslov συγγενεῖς. 3. podoben, sličen, skladen, soglasen.

συγ-γιγνώσκω, ion. συγγῑνώσκω I. act. 1. a) sem istega mnenja s kom, soglašam, skladam se, strinjam se s kom τινί, μετά τινος, τί v čem, μετὰ πολλῶν τὴν ἁμαρτίαν ξυνέγνωσαν z mnogimi so dobili isto krivo mnenje (so zabredli v isto zmoto); b) priznavam, spoznavam, izprevidim, pripuščam, kaj τί, vdajam se τινί, s pt., inf., acc. c. inf., παθόντες ἂν ξυγγνοῖμεν ἡμαρτηκότες kadar umrjem, bom spoznala, da sem grešila. 2. vem kaj s kom vred, čutim, zavedam se, svest sem si, s pt.: συγγιγνώσκω ἐμαυτῷ ἡμαρτηκώς zavedam se, da sem grešil, συγγιγνώσκομεν αὐτοῖσι ἡμῖν οὐ ποιήσασι ὀρθῶς da nismo prav ravnali. 3. odpuščam, prizanašam τινί τι, τινί τινος. II. med. 1. priznavam (o sebi) inf., acc. c. inf., οὐκέτι εἶναι δυνατός da ne more več. 2. = act. priznavam, pri-, dopuščam, vdajam se, soglašam, συγγιγνωσκόμενος odjenljiv. 3. odpuščam, potrpim, prizanašam, τινί kaj.

συγ-κεφαλαιόω 1. act. seštevam; med. τὰς πράξεις združujem, osredotočim, centraliziram. 2. pass. πολλαὶ πράξεις ὀλίγοις ἐπιστάταις so združene v rokah malega števila uradnikov (so izročena malemu številu uradnikov).

συγ-χέω, συγ-χύνω [fut. συγχέω, aor. συνέχεα, pf. συγκέχυκα, ep. impf. σύγχεον, aor. σύγχεα, συνέχευα, 3 sg. med. σύγχυτο] I. act. 1. skup zlivam, sipljem. 2. pren. a) spajam, družim; b) zmešam, skuštram, zamotam, spravim v nered; ἄνω κάτω πάντα vse preobrnem, ἡνία σύγχυτο so se zamotali, αἱ γνῶμαι συνεχέοντο mnenja so si nasprotovala; c) vznemirjam, (z)begam, (na)hujskam, sramotim NT; jemljem pogum ἄνδρα, potarem, motim θυμόν, συγχυθείς potrt, prestrašen, zmeden; d) uničim, zdrobim ὁ χρόνος πάντα, zasipljem ὁδόν, razkopljem τάφους, razrušim δόμους; e) razveljavim, prelomim, kršim ὅρκια, ὅρκους, σπονδάς, vzamem veljavo, pokazim, izjalovim τὴν χάριν, κάματον. II. med.-pass. 1. zamotam se, mešam se, uprem se. 2. zmešam se, groza me obide, prestrašim se NT.

σῡκο-φάντης, ου, ὁ [Et. σῦκον, φαίνω; prv. pom. tisti, ki smokve naznanja] sikofant, ki je ovajal tiste, ki so proti prepovedi izvažali smokve iz Atike; lažnjiv ovaduh, obrekovalec, klevetnik, tožitelj, spletkar, goljuf.

σύμβολον, τό (συμ-βάλλω) 1. dogovor, (trgovinska) pogodba (med dvema državama). 2. a) (dogovorjeno) znamenje, dokaz λύπης, znamenje, znak, razznamek; b) (tessera hospitalis) znamenje, po katerem sta se spoznala gostinska prijatelja; Pl. Simp. 191 d: odtrgan kos, polovica; c) priporočilno pismo; d) znamka za sodnike v Atenah (za katero so dobili pozneje plačo) in za udeležnike narodnih skupščin.

συμ-μετέχω, συμ-μετίσχω sem ali postanem s kom vred (τινί) deležen česa, imam svoj del(ež) pri čem τινός, (so)udeležujem se ἔργου.

σύμ-μετρος 2 (μέτρον) 1. od-, izmerjen, (so)razmeren, v pravem razmerju, skladen, primeren (po času in prostoru), ὡς κλύειν v primerni bližini, dosti blizu, da se sliši; οὐ ξύμμετρος πορεία razmerno zelo dolga pot; o času: τῷδε ἀνδρί enako star, τύχῃ pravočasno, o pravem času. 2. primeren, prikladen, pripraven.

συμ-μῑμητής, οῦ, ὁ (so)posnemalec NT.

συμμορία, ἡ simorija t. j. davčna skupina ali davčni oddelek. V Atenah je bilo 20 takih skupin po 60 mož, ki so posojali državi denar ali gradili ladje in potem ta denar izterjavali pri državljanih; na čelu vsakega oddelka je bilo 15 najbogatejših meščanov.

συν-δοκεῖ μοι impers. tudi meni se tako zdi, tudi moje mnenje je, sem istega mnenja, pritrjujem, συνδοκοῦν ἡμῖν ἅπασιν po skupnem sklepu nas vseh, συνδόξαν πατρί z očetovim dovoljenjem; pass. τὸ τέλος τῶν λόγων πᾶσιν ἔοικε ξυνδεδογμένον εἶναι ob sklepu govora so, kakor se zdi, vsi istega mnenja.

συν-είρω 1. trans. a) združujem, spajam; b) nabiram, vzporejam, vežem; λόγους govorim zdržema, zvrstoma, nepretrgoma, hitro. 2. intr. συνεῖρον (βήματα) ἀπιόντες odšli so, ne da bi se kaj ustavili, nemudoma.

συν-εκπίπτω 1. padem s kom vred vun iz česa, soglašam; tako posebno o glasovnicah: αἱ γνῶμαι κατὰ τωὐτὸ συνεξέπιπτον mnenja so se ujemala (skladala), αἱ πλεῖσται γνῶμαι συνεξέπιπτον ναυμαχέειν večina (glasov) je bila za pomorsko bitko, Ἀλέξανδρος συνεξέπιπτε τῷ πρώτῳ A. žreb je padel s prvim vun, οἱ πολλοὶ συνεξέπιπτον κρίνοντές τινα glasovi večine so glasovali, odločili zanj. 2. dam se zapeljati ὑπό τινος.

συν-έρχομαι med. 1. grem skupaj s kom. 2. snidem se, shajam se, zbiram se εἴς τι; družim se, ταύτην τὴν στρατείαν ξυνῆλθον to vojno so združeni začeli; pos. a) dogovarjam se, pogajam se τινί, zedinim se; b) trčim skupaj, zadenem skupaj (sovražno), spoprimem se, udarim se; c) združim se (telesno) τὸ σὸν λέχος; d) o denarju: pri-, dohajam; e) zgodim se, dogodim se ob istem času ταῦτα πάντα.

σύν-οιδα def. pf. s prez. pom. [gl. οἶδα; 2 sg. σύνοισθα, 1 pl. σύνισμεν, fut. συνείσομαι in συνειδήσω, ion. pf. 1 pl. συνοίδαμεν, plpf. 3 sg. συνῄδεε, 2 pl. συνῃδέατε] 1. vem kaj s kom vred, vem isto (kar ve kdo drugi), τινί τι vem kaj o kom, ἵνα τούτῳ ταῦτα συνειδῶμεν da izvemo, kaj misli storiti; σύνοιδα νόσον poznam bolezen; ἐμοῦ συνειδότος z mojo vednostjo. 2. σύνοιδα ἐμαυτῷ v svesti sem si, zavedam se, dobro vem, ἀμαθίαν poznam svojo nevednost; veže se: a) navadno s pt. α.) v nom. σύνοιδα ἐμαυτῷ σοφὸς ὤν da sem moder, πάντα ἐψευσμένος αὐτόν da sem ga popolnoma prevaral; β.) v dat. συνοίδαμεν ὑμῖν ἐοῦσι προθυμοτάτοισι da ste, μοὶ θνῄσκοντι συνείσῃ boš priča moje smrti, συνῄδη ἐμαυτῷ οὐδὲν ἐπισταμένῳ dobro sem vedel, da nič ne razumem, τοῖς λόγοις ξύνοιδα οὖσιν ἀλαζόσιν vem, da so besede bahave; γ.) v acc. χθόνιον ὄντα, ἄχη πίτνοντα; εἰ τέοισί τι χρηστὸν συνῄδεε πεποιημένον ako je vedel, da je kdo izvršil kak nenavaden čin; b) s ὅτι, ὡς ali indir. vpraš. ξυνίσασ' εὐναί, ὅσα θρηνῶ, εἰ ἐπιορκῶ, ξύνοιδα ἐμαυτῷ, ὅτι οὐκ ἂν καρτερήσαιμι. 3. subst. a) συνειδώς sovedec, sozarotnik οἱ συνειδότες τὴν πρᾶξιν; b) τὸ συνειδός znanje, vednost stvari.

συν-οράω [impf. συνεώρων, fut. συνόψομαι, aor. συνεῖδον, inf. συνιδεῖν, med. aor. pt. συνειδόμενος] 1. gledam, motrim, pregledujem skupaj s kom, vidim hkrati, ἀλλήλους συνεώρων dajali so si med seboj znamenja z ognjem. 2. vidim, spoznavam, opažam, συνιδεῖν ἦν ἡ ἀρχὴ ἱσχυρὰ οὖσα moglo se je spoznati (videlo se je), da je.