Franja

hinfahren^* peljati tja (intransitiv se); (mit der Hand) hinfahren über pogladiti po/preko

hinge² [hindž]

1. prehodni glagol
natakniti na tečaje

2. neprehodni glagol
viseti na tečajih
figurativno biti odvisen

to hinge (up)on biti odvisen od, obračati se po

hinunter dol, navzdol, nizdol; den [Fluß] Fluss hinunter po reki navzdol; hinunter mit X! dol z X-om!

hinunterfliegen^* zleteti/pasti dol (die Treppe po stopnicah)

hinunterfließen^* teči (dol/navzdol) (die Felsen po skalah)

hinuntergehen^* iti navzdol (die Treppe po stopnicah)

hinunterlaufen^* steči/teči navzdol/dol (die Treppe po stopnicah); Schauer: spreleteti

hinunterstürzen pasti (dol/navzdol) (die Treppe po stopnicah); ein Getränk: zvrniti; sich hinunterstürzen vreči se

hinunterwerfen^* vreči dol, spustiti (die Treppe po stopnicah)

hiō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. zijati, zevati, odprt biti: Lucr., Col., Lucan., Suet., Amm., concha hians Ci., hiavit humus multa S. fr., venas adstringit hiantīs V. zevajoče, nec flos ullus hiat pratis Pr., oculi hiantes Pl. odprte, Plin., ipse (chamaeleon) hianti semper ore Plin., hianti ore aquam captare Cu., ossa hiantia Iuv.

2. occ. usta (žrelo, kljun) odpirati, zevati: leo hians inmane V., Umber (canis) haeret hians V. hlastajoč, pars tollere vocem … clamor frustratur hiantes V., unde datum sentis lupus hic Tiberinus an alto captus hiet … ? H., hianti mella dare Val. Fl., hiat ceu pullus Iuv.

3. metaf.
a) usta odpirati, zijati α) od želje po čem = hrepeneti —, hlepeti —, koprneti —, hlastati po čem, poganjati se —, željno si prizadevati za kaj: Sen. ph., Ap., utrum ea domus hiare … ac poscere aliquid videtur Ci., Verrem avaritiā semper hiante … fuisse Ci., emptor hians H. hlasten, corvus hians H. (o lovcu na dediščine) hlasten, hiantes … cupiditates T. nenasitne. β) od strmenja = (o)strmeti —, prevzet biti nad čim, (za)čuditi se čemu, nad čim, osupniti: hunc plausus hiantem … corripuit V., vulgus ad magnitudinem praemiorum hiabat T. γ) od dolgega časa = zijala prodajati, zijati: honor lacerabat hiantem desidiā populum Sil.
b) (o govoru) = ne skladati se, biti neskladen, biti brez zveze: hiantia loqui Ci., hians oratio Q., hians compositio T.; poseb. o zevu (hiatus) v govoru: quae (vocalium concursiones) vastam atque hiantem orationem reddunt Corn. „zevajoč“, poëtae, ut versum facerent, saepe hiabant Ci. so dopuščali zev, oratio hiat, cum concursus vocalium accedit Q. —

II. trans. kaj z odprtimi usti na dan spraviti =

1. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, ex ore cruores saucia tigris hiat Val. Fl.

2. izustiti, reči (izpod krinke), (iz)dahniti: fabula seu maesto ponatur hianda tragoedo Pers., tacitā carmen hiare lyrā Pr.

Hippiās -ae, m (Ἱππίας) Hípias (gen. Hipia),

1. mlajši Pejzistratov sin; zaradi svojega ostrega ravnanja je bil pregnan iz Aten; l. 510 se je zatekel k perzijskemu kralju; po bitki pri Maratonu je umrl: Ci. ep., Gell., Iust.

2. slavni sofist iz Elide, Sokratov sodobnik: Ci., Q., Ap.

3. prijatelj makedonskega kralja Perzeja: L.

4. neki Tesal(ij)ec: L.

5. sloviti grški slikar: Plin.

Hippolytus -ī, m (Ἱππόλυτος) Hipólit, Tezejev in Hipolitin sin. Ker ni hotel ugoditi pohotnosti svoje mačehe Fajdre (Phaedra), ga je obdolžila pri Tezeju, ki ga je preklel, da so ga splašeni konji usmrtili. Po mlajši bajki ga je Asklepij na Artemidino prošnjo zopet oživil. Častili so ga kot boga Virbija (Virbius = bis vir) poleg Diane v njenem svetišču v gaju pri Ariciji: Ci., V., O., Sen. tr., Iuv., Stat., Lact.

hippomanes -is, n (gr. τὸ ἱππομανές)

1. konjska besnost, kobilja sluz = lepljiva mokrota iz materničnega vratu pójave kobile: V. (ki jo tudi opisuje z: matri praereptus amor), Tib., Pr., (pri Col. ἱππομανὲς venenum)

2. konjski strup, konjska vranica = črn izrastek na čelu novorojenega žrebička: Plin., Iuv. (V. ga opisuje z: nascentis equi de fronte revolsus amor). Oboje so starodavniki rabili kot čarovno snov v ljubezenskih napitkih.

3. bot. neka rastlina, po kateri se konji gonijo: Serv.

hippophonia -ōrum, n hipofonije, vsakoletni praznik Amazonk: Iul. Val. (po drugih hippophamia hipofamije).

hirati glagol
1. (postajati slaboten) ▸ sorvad, hervad, aszalódikMaja zdaj že lep čas noče jesti, iz tedna v teden bolj hira, njeno telo postaja podobno okostnjaku. ▸ Maja már egy jó ideje nem akar enni, hétről hétre egyre jobban sorvad, a teste egyre inkább csontvázra hasonlít.
Če rastlina brez vidnega razloga hira, jo morate vzeti iz posode in ji natančno pregledati korenine. ▸ Ha a növény látható ok nélkül fonnyadozik, ki kell venni a cserépből és meg kell vizsgálni a gyökereit.

2. (propadati) ▸ hanyatlik, visszaesikPrišlo je do popolnega zatona trgovine v mestnem središču, saj manjše trgovine in butiki kar po vrsti zapirajo vrata, vse bolj pa hirajo tudi veleblagovnice. ▸ A városközpontban teljesen visszaesett a kereskedelem, a kisebb üzletek és a butikok egymás után zárnak be, valamint egyre inkább hanyatlanak a nagyáruházak is.

Hispalus -ī, m Híspal, ime moža, po katerem je baje dežela Hispanija dobila ime: Iust.

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

historia -ae, f (gr. ἱστορία)

I.

1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje: ut est in omni historia curiosus Ci.

2. (po poizvedovanju pridobljeno) znanje: si quid in ea epistula … historiā dignum Ci. ep.

3. meton. znanstvena vsebina: liber multae variaeque historiae refertus Gell. —

II.

1. meton. pisna povest, pisno poročilo (o tem, kar se je zgodilo ali slišalo), popis: h., rerum cognitio praesentium Verr., amaras … historias ut captivus audit H., maxima de nihilo fiet historia Pr.; konkr. predmet govorice: ut fieres nobilis historia Pr. mestna govorica; occ. mitološka povest, bajka, pripovedka, v pl. = bajeslovje, mitologija: peccare docentes historiae H., omnibus historiis se meus aptat amor O., h. fabularis Suet.

3. sinekdoha
a) abstr. zgodovina = raziskovanje zgodovine, zgodovinopisje, zgodovinska znanost, zgodovinoznanstvo: antiquis temporibus historia nihil erat nisi annalium confectio Ci., h. magistra vitae Ci., rem historiae mandare Ci., obscura est historia Romana Ci., historiae fides Ci. zgodovinska resnica, apud Herodotum, patrem historiae Ci., prima historiae lex est, ne quid falsi dicere audeat Ci., alias in historia leges observandas putare, alias in poëmate Ci., historias (com)plures novisse Vitr. veliko vedeti o zgodovini.
b) konkr. zgodovina = sestavni opis zgodb (zato pogosto v pl.), zgodovinopis, zgodovinska knjiga, zgodovinsko delo, „zgodbe“: h. Italici belli et civilis Ci., h. Graeca Ci. v grščini napisana rimska zgodovina, h. Romana Val. Max., conditor historiae O. = historiae scriptor Gell. = historiarum scriptor Q. ali auctor Vell. zgodovinar, zgodovinopisec, historiam scribere Pl., Ci., N., Iust. ali conscribere Fl., historias scribere N., historiam relinquere N. ali edere Suet. ali componere Suet., Plin. iun., historias Latino sermone conponere Iust., historias legere Q., Iuv., quod semper in historiis legimus Sen. ph., naturalis historia Plin. naravoslovje, prirodopis (znamenito delo Plinija starejšega v 37 knjigah); pooseb.: quem (sc. C. Iulium Hyginum) … quidam Historiam vocabant Suet. živo Zgodovino.

híša (-e) f

1. casa:
kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
atrijska hiša casa ad atrio
večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
mestna hiša municipio, palazzo comunale
hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
hiša žalosti casa, dimora del defunto

2. (družina, rodbina) casa;
pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
založniška hiša (casa) editrice
trgovska hiša impresa, ditta commerciale

4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
pren. rojstna hiša il tetto natio
njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
polit. Bela hiša Casa Bianca
javna hiša casa di tolleranza
PREGOVORI:
žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa

hit^*2 [hit]

1. prehodni glagol
udariti, poriniti, zadeti
figurativno prizadeti; zaleteti se v
figurativno naleteti na, najti; zadeti, uganiti
figurativno ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti

2. neprehodni glagol
tolči (at po)
slučajno naleteti (on, upon na)
zadeti (against na)
ameriško, pogovorno vžgati, teči (motor)

to be hard (ali badly) hit by biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarja
ameriško to hit the books guliti se
pogovorno to hit the bottle pijančevati
to hit s.o. a blow koga močno udariti
to hit s.o. below the belt udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnati
to hit a bull's eye with a vengeance imeti predoren uspeh
to hit the ceiling (ali roof) poskočiti od jeze
ameriško, pogovorno to hit on all four cylinders dobro teči, figurativno dobro potekati
to hit s.o.'s fancy (ali taste) zadeti, uganiti okus nekoga
to hit home zadeti v živec, priti do živca
to hit s.o. home zavrniti koga, zasoliti jo komu
hit hard! močno udari!
to hit one's head against (ali upon) s.th. z glavo se zaleteti v kaj
sleng to hit the hay (ali sack) spraviti se spat
to hit the jackpot terno zadeti, priti nenadoma do denarja
figurativno to hit a man when he is down zadati udarce človeku v nesreči
navtika to hit a mine zadeti na mino
to hit the nail on the head (ali nub); ali to hit it v črno zadeti
to hit oil najti nafto
prices hit an all-time high cene so dosegle rekordno višino
ameriško to hit the numbers pool zadeti pti lotu
to hit the right road najti pravo cesto
to hit the road odpraviti se na dolgo pot
šport to hit one's stride priti v dobro kondicijo
to hit the spot pravo zadeti, zadovoljiti
ameriško, pogovorno to hit the town prispeti v mesto
pogovorno to hit it up pošteno se česa lotiti