Franja

ob-torqueō -ēre -torsī -tortum (ob in torquēre)

1. sukati, zasuka(va)ti kam: laevas dextrasque in undas obtorquet proram Stat., obtorque prorim (= proram) Acc. fr.

2. zvi(ja)ti, zavi(ja)ti: Aur., obtorti circulus auri (= torquis) V. obroč iz zvitega (sukanega) zlata, o. collum ali gulam trdo popasti (prijeti) koga za grlo (vrat) = daviti ga (kar je običajno doletelo tistega, ki so ga hoteli s silo prignati pred sodišče): obtorto collo ad praetorem trahi Pl., aliquem collo obtorto ad subsellia reducere Ci., obtortā gulā in vincla abripi Ci., obtortum valgiter labellum Petr. fr. ukrivljena, uleknjena.

obtožiti glagol
1. (o pravnem postopku) ▸ megvádol, vádat emel, feljelentést teszOdstavljenega predsednika so aretirali in obtožili različnih kaznivih dejanj. ▸ A leváltott elnököt letartóztatták és különböző bűncselekményekkel vádolták meg.
Policija ga lahko pridrži za 24 ur, nato pa ga mora izpustiti, obtožiti ali pa zaprositi sodišče za več časa za zaslišanje. ▸ A rendőrség 24 órán át őrizetben tarthatja a személyt, majd ezt követően vagy szabadon kell engednie, vagy feljelentést kell tennie ellene, vagy további időt kell kérelmeznie a bíróságtól a kihallgatására.

2. (o očitku) ▸ vádol, elítélAmerika je javno obtožila iraški režim, da ne upošteva žalostnega položaja svojega ljudstva. ▸ Amerika nyilvánosan elítélte az iraki rezsimet, hogy figyelmen kívül hagyja népe sanyarú helyzetét.
Obtožili so jo, da se ji ne ljubi več trenirati. ▸ Azzal vádolták, hogy nincs kedve már edzeni.

ob-trūdō ali obs-trūdō (ops-trūdo) -ere -trūsī -trūsum (ob in trudere)

1. naprej pahniti (pehati), poriniti (porivati), potisniti (potiskati), zariniti (zarivati): titionem inguinibus Ap.; occ.
a) trčiti (trkati), zade(va)ti s čim ob kaj: arma armis, corpora corporibus Amm.
b) obrobiti (obrobljati): obstrusa carbasa pullo o. O. (Metam. 11, 44; po nekaterih izdajah obsūta).
c) hlastno požreti (požirati): obstrusero aliquid strenue Pl.
d) zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati), (za)mašiti, skri(va)ti, zakri(va)ti: fores Pl., os obtrudite, ne plura iactet improbus Prud., condita et obtrusa rimantur Sen. ph.

2. metaf. komu kaj vsiliti (vsiljevati): alicui virginem Ter.; od tod o. alicui palpum Pl. vsiljevati komu božanje = ljubkovaje ga ukaniti (ukanjati), (pre)varati.

ob-truncō -āre -āvī -ātum (ob in truncare)

1. od zgoraj (od)rezati, pristriči, vršičke prisekati, prirezati: vitem Col.

2. pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, (po)sekati, razseka(va)ti, (po)klati, (raz)mesariti, (po)moriti, umoriti: Cu., Amm. idr., puerum Poeta ap. Ci., regem, dominam L., cedere alius, alius obtruncare S., o. cervos ferro V.

ob-tundō (op-tundō) -ere -tudī -tūnsum in -tūsum (ob in tundere)

1. ob ali na kaj, po čem udariti (udarjati), biti, tolči, razbi(ja)ti: mihi os Pl., obtuso ore Pl., sum obtusus pugnis pessime Pl.

2. (o)topiti, narediti (delati) kaj topo: Don., telum Lucr., gladios Cl.

3. metaf.
a) (o)topiti = (o)slabiti: Eccl., multa e corpore exsistunt, quae acuant mentem, multa, quae obtundant Ci., o. ingenia Ci., obtusis ceciderunt viribus artūs Lucr., obtusus illis stomachus Plin. iun., o. vocem L., Lucr., Plin. narediti hripav glas, (u)dušiti, (za)temniti; od tod o govorniku, igralcu: o. vocem (in dicendo) Ci., L. posta(ja)ti hripav, (o)hripeti, razkriča(va)ti si grlo; o. aciem oculorum Plin., auditum Plin. ali aures vocis inauditos sonitūs obtundere frustra Lucr. (u)dušiti, (o)glušiti; od tod occ. o. aures alicuius (z ACI ali z ne) glušiti koga = trobiti komu vedno na ušesa, nadlegovati koga s prošnjami, moledovati koga: obtuderunt eius aures te socium praetoris fuisse Timarchides ap. Ci., istoc ergo aures graviter obtundo tuus, ne quem ames Pl., nihil est, quod tam obtundat (ublaži) elevetque aegritudinem, quam … Ci.
b) nadlegovati, lotiti (lotevati) se koga, napasti (napadati) koga, nadlego delati komu, glušiti koga: aliquem cogitando Ter. ali longis epistulis Ci.; abs.: Ter., Corn., Macr. idr., non obtundam diutius Ci., verba obtundentia Gell. nadležne; z zahtevnim stavkom: ita plorando, orando … me optudit, eam uti venderem Caecil.; s samim cj.: non cessat obtundere, totam prorsus a principio fabulam promeret Ap. — Od tod adj. pt. pf. obtū(n)sus 3, adv. -ē

1. otopljèn, tòp: Col., Plin., Vitr. idr., telum O., vomer V., pugionem vetustate obtusum saxo asperari iussit T.

2. metaf. tòp, oslabel, slab: animi acies obtusior Ci., acumen obtusius Arn., sensus Amm., sensus oculorum et aurium hebetes, vigor animi obtu(n)sus L., obtusi sunt sensūs eorum Vulg., o. vires Lucr., stomachus Plin. iun., o. vox huius Q. otopljen, zamolkel, hripav, zatemnjen (naspr. clarus), o. fauces Q., Sil. hripavo, o. aures Corn., Sil., Stat., Cels. oglušena, (zaradi veliko govorjenja, močnih zvokov) utrujena, stellis acies obtunsa lunae cornua V. motno bleščeča krajca, ne obtunsior usus sit arvi V. da ne oslabi rodovitnost njive, cum hoc alii faciunt obtuse, alii acute Aug., iurisdictio obtusior T. ne tako ostro, bolj površno; occ.
a) topoglav, slaboumen, neumen, maloumen, nespameten: quid dici potuit obtusius? Ci., obtusi cordis Val. Max., Lact.
b) tòp = neobčutljiv, brezčuten: non obtusa adeo gestumus pectora V.

ob-turbō -āre -āvī -ātum (ob in turbāre)

1. v nered spraviti (spravljati), (z)mešati, (z)mesti, (z)begati: equus … clamore territus (splašen) quosdam occurrentium obturbavit T., hostes denso agmine o. T.; occ.
a) (s)kaliti: proculcatione aquam Plin.
b) prevpiti, prekričati: obturbabatur militum vocibus T.; abs.: obturbabant patres T. so hrumeli zoper to; pass. brezos.: obturbatur, obstrepitur Plin. iun.

2. metaf. (z)motiti, v besedo seči (segati) komu: Pl., ne me obturba et tace Ter., necubi lectorem vel auditorem obturbaret vel moraretur Suet., quam (sc. solitudinem) non obturbavit Philippus Ci. ep. ni zmotil, ni prekinil; occ. omotíti (omótiti), omamiti (omamljati): me scriptio et litterae (pisanje in branje) non leniunt, sed obturbant Ci. ep.

ob-tūrō -āre -āvī -ātum (ob in *tūros, indoev. baza *tu̯er- (trdno) zgrabiti, prijeti; prim. gr. σωρός kup, lit. tvérti zgrabiti, prijeti, oblikovati, sl. tvoriti; prim. tudi lat. tumeō, turgeō) (za)mašiti, zamašiti (zamaševati), zapreti (zapirati), zalepiti (zalepljati): Ca., Varr., Col., Eccl. idr., os Pl., eas partes (sc. corporis) … obturatas esse dicebat Ci., o. nares porro Plin., foramina Plin., dolia operculis Vitr., fontes aquarum Vulg.; metaf.: o. aures Eccl. in o. aures alicui H. zamašiti si ušesa (za koga) = ne hoteti poslušati koga, delati se gluhega za koga, o. amorem edendi Lucr. utolažiti.

obtūtus -ūs, m (obtuerī)

1. gledanje na kaj, (p)ogledovanje, pogled, opazovanje: Sen. tr., Val. Fl. idr., oculorum Ci., obtutum in re figere Ci. upreti (upirati) oči (pogled) v kaj, obtutu tacito stetit V., stupet obtutuque haeret V., obtutus acris Sil., obtutus hebes Ap.; v pl.: perspicacissimi oculorum obtutus Cassian., nostri obtutus Sid., nil intercurrens obtutibus Prud.; z objektnim gen.: o. malorum O. motrenje, premišljevanje, presojanje, ocenjevanje.

2. meton.
a) vidna moč, vid: collis herbosi omnem inaequalitatem aegrescentis obtutus repellunt Ambr.
b) oko: isto gemino obtutu circulatorem aspexi Ap., gemino obtutu eluminatus Sid.; nav. pl.: sub obtutibus eius Amm., videri nostris obtutibus constitutis in terra Amm., splendore praestringere occursantes obtutus Amm.

ob-umbrō -āre -āvī -ātum (ob in umbrāre)

1. senčiti, obsenčiti (obsenčevati), zasenčiti (zasenčevati): V., Cu., Iust. idr., coma plurima umeros, ut lucus, obumbrat O., o. sibi Plin. senco si delati; occ. (po)temniti, zatemniti (zatemnjevati): obumbrant aethera telis V., nubes solem obumbrant Plin.

2. metaf.
a) (po)temniti, zatemniti (zatemnjevati): sensus Q., honestissimis sensibus res turpes Arn., numquam obscura (nepomembna, neimenitna) nomina, etiam si aliquando obumbrentur T.; preg.: sapientia vino obumbratur Plin. vino zamegli razum.
b) na lahno pokri(va)ti, prekri(va)ti, zakri(va)ti: non obumbrato vel obtecto calvitio Ap., obumbrata germina Pall.
c) prikri(va)ti, skri(va)ti, pritajiti (pritajevati), (o)lepotičiti, olepš(ev)ati, izgovarjati: Amm., erroris sub imagine crimen obumbres O., nec ullus error, qui facti crimen obumbret, erit O., simulationem lacrimis Petr.
d) braniti, ščititi: (sc. Turnum) magnum reginae nomen obumbrat V.

ob-versor -ārī -ātus sum (frequ. med. glag. obvertere)

1. hoditi, pohajati pred čim, klatiti se, potikati se, letati, kazati se, zadrževati se: transfugae Carthagini obversantur L., o. limini Plin. iun., obversans in urbe inter coetus hominum T., o. in oculis principum in foro Carthaginiensium Iust.

2. metaf. gibati se = biti pred očmi, prikaz(ov)ati se (prim.: ob oculos versari): Lucr., Suet., Sen. ph. idr., mihi ante oculos obversatur rei publicae dignitas Ci., in somnis obversata species L., memoria animis obversatur L. živi, se obuja v duhu.

3. upreti (upirati) se, nasprotovati: malo obniti et obversari Tert.

ob-vertō -ere -vertī -versum (ob in vertere)

1. obrniti (obračati) proti kam, proti čemu: Pl., Plin., Col., Sil. idr., navem Ci. (Arat.), eodem agmen suum Cu., obvertit arcūs in illum O., obvertunt pelago proras V., o. ordines ad clamorem L., ora ob os alicuius Ci. ep.; od tod med. obverti obrniti se: L., Col., Sen. ph. idr., obversus (potem ko se je obrnil proti njemu, obrnjen proti njemu) intendit telum V., obversus ad matrem ait T., Carenem profligatis obversis integer a tergo globus circumvenit T. lice … od zadaj.

2. metaf. nakloniti (naklanjati) svoje misli komu, čemu, obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) svoje misli h komu, k čemu, na kaj, nagniti (nagibati) srce k čemu: Antonio obversis militum studiis T. ker so vojaki izrazili (svojo) naklonjenost Antoniju, milite ad sanguinem et caedem obverso T. ker je vojak usmerjal vse svoje misli le na kri in morijo, ker se je ukvarjal le s krvjo in morijo.

obvestil|o srednji spol (-a …) die Mitteilung (interno Hausmitteilung), die Benachrichtigung; (razglas) der Anschlag, der Aushang; (naznanilo) die Anzeige (o bremepisu Lastschriftanzeige, o prispetju Ankunftsanzeige, o rojstvu Geburtsanzeige)
znak za obvestilo das Hinweiszeichen
deska za obvestila (oglasna deska) das Anschlagbrett, omarica: der Aushängekasten

obvestílo notice, notification, communication, report; news, (piece of) information; word; intelligence

obvestílo o smrti obituary notice
predhodno obvestílo previous notice
prejeti obvestílo od to receive information (ali news, intelligence) from

obvestílo (-a) n informazione, avviso, annuncio, notizia, notifica, avvertimento; ragguaglio; bando:
obvestilo o izplačilu avviso di pagamento
obvestilo o dražbi bando d'asta pubblica
voj. obvestilo o vpoklicu cartolina precetto

obvestílo noticia f ; aviso m ; (uradno) notificación f

vnaprejšnje obvestilo preaviso m
izmenjava obvestil intercambio m de informaciones
dobiti obvestilo o čem tener (ali recibir) noticia de a/c
nimam nobenega obvestila od njega no tengo ninguna noticia de él; estoy sin noticias de él

obvesti|ti (-m) obveščati (o) informieren (über), (jemandem) (etwas) mitteilen; (jemanden) verständigen (von); (jemanden) in Kenntnis setzen (von), (jemandem) Nachricht geben (von)

obvestíti to inform, to let know, to report, to send word, to write; to impart (ali to communicate) information; (uradno) to notify; to apprise (koga o čem someone of something); to advise; to announce

obvesti me! send me word!, let me know...
obvestili vas bomo you will be notified
obvestíti o svojem prihodu to send word of one's arrival

obvestíti avertir, aviser, informer ; (uradno) notifier quelque chose à quelqu'un; renseigner quelqu'un sur quelque chose

vnaprej obvestiti préaviser, prévenir; (svarilno) avertir quelqu'un de quelque chose
pismeno obvestiti communiquer par écrit
obvestiti koga o čem porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un, apprendre quelque chose à quelqu'un, faire part de quelque chose à quelqu'un, faire savoir quelque chose à quelqu'un

obvestíti (-ím) | obvéščati (-am) perf., imperf. informare, avvertire, avvisare, dare notizia (di qcs. a); notificare; segnalare; ragguagliare:
starše obveščamo, da bo vpis v prvi razred prihodnji torek si informano i genitori che l'iscrizione alla I classe avrà luogo martedì prossimo
obvestiti policijo avvertire la polizia
knjiž. koga o kom, o čem obvestiti rendere edotto qcn. su qcs.

obvestíti

obvestiti koga o čem informar (ali enterar) a alg de a/c; hacer saber a alg a/c; (uradno) notificar a alg a/c; (svarilno) advertir a alg a/c
vnaprej obvestiti prevenir a alg de a/c; (sporočiti) comunicar
obvestiti pismeno comunicar por escrito