Franja

občan moški spol (-a …) der Bürger (častni Ehrenbürger, normalni/običajni Normalbürger, občine Gemeindebürger)
matična številka občana die Personenkennziffer
evidenca o občanih das Melderegister, das Meldewesen
urad za evidenco občanov das Meldeamt
zakon o evidenci nastanitve občanov das Meldegesetz
zbor občanov die Bürgerversammlung

občil|o srednji spol (-a …) das Informationsmittel, das Medium
množično občilo das Massenkommunikationsmittel, das Massenmedium
občila množina Medien množina, Massenmedien
zakon o javnih občilih das Mediengesetz

obdavčit|ev ženski spol (-ve …) die Besteuerung (dvojna Doppelbesteuerung, ločena Getrenntbesteuerung, najnižja Mindestbesteuerung, naknadna Nachbesteuerung, na osnovi predvidenih dohodkov Sollbesteuerung, po dohodkih gospodinjstva Haushaltsbesteuerung, pavšalna Pauschalbesteuerung, večkratna Mehrfachbesteuerung)
davek po predmetu obdavčitve die Realsteuer
progresivna obdavčitev die Progressivsteuer, progressive Steuer, die Steuerprogression
odločba o obdavčitvi der Besteuerungsbescheid

ob-dormīscō -ere -mīvī (-miī) (ob in incoh. k dormīre) zaspati: obdormivisse ebrium Pl., o. in mediis vitae laboribus Ci., Endymion in Latmo obdormivit Ci., o. in iure dicundo Suet., post cibum Suet., o. in navi Lact.

obdržáti guardar; mantener; conservar

obdržati v (lepem) spominu conservar (ali guardar) en (buena) memoria
obdržati v dobrem stanju conservar en buen estado
obdržati se na nogah mantenerse en pie
obdržite to zase (= molčite o tem)! ¡guárdeselo para sí!

ob-dūcō -ere -dūxī -ductum (ob in dūcere)

I. (duco = vlečem)

1. pred ali čez kaj (po)vleči, prevleči, potegniti (potegovati, potezati), zagrniti (zagrinjati): vestem T. čez usta potegniti, vestem corpori, aulaea lectis Cu., seram Pr. zasuniti zapah, zapahniti vrata, ab utroque latere fossam obduxit C. je izkopal jarek; med.: obductā nocte (sc. caelo) N. ko je noč prevlekla (zagrnila) nebo, pod ogrinjalom noči, obductae caelo nubes Cu. nebo zagrinjajoči oblaki; metaf.: callum dolori o. Ci. (u)blažiti bolečino, frons obducta (sc. nube) H. mračno, o. frontem H., Q. ali vultūs Sen. ph. nagubančiti, (z)mračiti.

2. pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), prevleči, obda(ja)ti: trunci libro aut cortice obducuntur Ci., obducit pascua omnia iuncus V., obducta vulneri cicatrice Cu.; metaf.: obducta cicatrix (sc. rei publicae) Ci. zarasla rana, luctus annis obductus O. ozdravljena; toda: obductum verbis volgare dolorem V. pritajeno, obstructio obducta Ci. zakrita.

3. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): penetralia Lucan., fores Sen. tr.

4. poškodovati, raniti: stomachum Cael.

5. vase potegniti (potegovati, potezati) = (po)srkati, (po)srebati, (po)piti: Petr., venenum Ci., potionem Sen. ph. —

II. (duco = vodim, vedem) proti komu (čemu) voditi (vesti), (po)peljati, pred koga privesti (privajati, voditi), (pri)peljati, dovesti (dovajati): vim Gallicam obduc contra in acie exercitum: lue patrium hostili fusum sanguen sanguine Acc. ap., scortum uxori o. Pl. (Merc. argum.), Curium Ci. ep. kot kandidata za častno službo postavljati nasproti drugim; metaf.: postremum diem o. Ci. ep. še dodati.

Opomba: Sinkop. inf. pf. obduxe (= obduxisse): Pl. (Merc. argum.)

ob-dulcō -āre (-āvī) -ātum (ob in dulcāre iz dulcis) (o)sladiti (oslajati), (za)sladiti, začiniti (začinjati): aliquid sale o. Cael., fauces Aug., Ambr., fontes amari obdulcati Vulg.; metaf.: animam sapientis o. Ambr.

ob-dūrō -āre -āvī -ātum (ob in dūrus)

1. intr. trd, strjen biti; od tod pren. (v)zdržati, potrpeti, vztrajati: perfer et obdura O., persta atque obdura H., obstinatus obdura Cat.; impers.: obduretur hoc triduum Ci.

2. trans. (o)trditi, zakrkniti; pren.: o. se contra manifestam veritatem Lact., obdurata nequitia Cod. I. otrdela.

obéd lunch; dinner; midday meal

odmor za obéd lunch break
ostati na obédu pri kom to stay to (ali for) dinner with someone
ostati brez obéda to go without dinner
prisesti k obédu (o nepričakovanem gostu) to take potluck with (someone), to partake of potluck with (someone)

obédience [obedjɑ̃s] féminin, religion duhovniška pokorščina; dovoljenje redovniku, da premenja samostan

lettre féminin d'obédience spričevalo redovnika o usposobljenosti za poučevanje; figuré odvisnost

obeliscus -ī, m (gr. ὀβελίσκος raženjček, majhen raženj, metaf. o tem, kar mu je podobno)

1. obelisk: Plin., Suet., Amm., Isid.

2. rožni popek: Aus.

3. raženjček, obelísk, podoba (znamenje) ležečega raženjčka, ki so jo v knjigah dodali ob dvomljivih mestih, sicer imenovana obelus: Aug.

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

ob-equitō -āre -āvī (ob in equitāre) jezditi, jahati ob čem, k čemu (v sovražnem in prijaznem pomenu), objezditi, prijezditi; abs.: insolentissime o. Val. Max., voces obequitantis Fl. ob vrstah jezdečega; z dat.: castris L., Cu., portis, Romanis L., moenibus Cu., agmini Cu. začelje, ordinibus Amm.; z acc.: civitatis moenia Amm.; s praep.: usque ad ipsam portam L. epit.; pren.: non obequitabit nec illis vibrantibus concitatisque sententiis velut missilibus utetur Q.

ob-errō -āre -āvī -ātum (ob in errāre)

I. intr.

1. sem in tja bloditi, begati: oberrantes rivi Cu. vijoči se, Maeandrus oberrat Sil. se vije; z dat.: o. locis ignotis Cu., tentoriis T.; s praep.: in domibus Plin.

2. metaf.
a) sem in tja hoditi: intra tecta oberrat timor Cl., imago oculis oberrat Cu., Plin. iun. = ob oculos versatur je pred očmi; tako tudi: mihi monstrum oberrat Sen. tr.
b) (z)motiti se: ut citharoedus ridetur chordā qui semper oberrat eādem H. mimo seči, udariti (zaigrati) na napačno struno. —

II. trans. prebloditi, obhoditi (obhajati), obkrožiti (obkrožati): quantum (sc. agri) non milvus oberrat Pers., paucis casulis et castellis oberratis Ap.; metaf.: dominos Pers. (= čustva, afekte), quas (sc. caeli plagas) mitis temperies oberrat Cl.

obēsitās -ātis, f (obēsus) tolstost, debelost: corporis Col., ventris Suet.; metaf. o drevesih: Plin.

obesiti za jajca koga frazem
neformalno, grobo (o grožnji) ▸ a tökénél fogva fellógat valakit
Če samo oči obrne proti tebi, ga bom obesil za jajca … ▸ Ha csak rádpillant, a tökénél fogva lógatom fel.

ob-ēsus 3 (ob in edere)

I. med.

1. rejen, pitan, tolst, debel (naspr. gracilis, strigosus): Q., Sen. ph., Cl., Eutr. idr., obeso nil melius turdo H., o. corpus Cels., cervix Suet., venter obesissimus Plin.; occ. otekel, napet, nabrekel, nabreknjen: fauces V., venter Ap.

2. metaf. „ne ravno tanek“, neomikan, neprefinjen, neumen: iuvenis naris obesae H. nič kaj tenkega nosu (= voha), o. mens Aus. —

II. pass. shujšan, suh, mršav: corpus Laevius fr. ap. Gell. et Non.

obéšen hung; (človek) hanged; (svetilka na stropu) suspended; hanging down

biti obéšen to hang, to be suspended, (na kavlju) to be hooked
biti obéšen (o človeku) žargon to be strung up, to earn the wages of sin

ob-ganniō (ogganiō) -īre -īvī (-iī) -ītum (ob in gannīre) bevkati, (za)bevskati, (na)kvasiti, besedičiti, čvekati komu kaj: centies eadem imperare atque obgannire Pl., alicui aliquid usque (venomer) ad aures o. Ter., aliquid in aurem mulieris Ap. (za)šepetati, (za)(š)čebljati.

obhòd (mlekarja, raznašalca časopisov) round; (policista, miličnika) beat, round; medicina rounds pl, round; vojska tour of inspection, rounds pl

opraviti obhòd (o straži) to make (ali to do, to go) one's rounds, to patrol one's beat