Franja

laetor -ārī -ātus sum (laetus1) radost (veselje, veselost) kazati, radost (veselje) (ob)čutiti, veseliti (radovati) se česa, veseliti se česa, nad čim, vesel biti česa, rad biti kakšen ali z inf., vda(ja)ti se (objestnemu) veselju, pesn. in poklas. tudi = ljubiti kaj.

1. abs.: laetari ab eo, quod latius gaudium propter magni boni opinionem diffusum Varr., gaudere decet, laetari non decet Ci. (prim. gaudium in laetitia), laetari (z naspr. maerere, dolere, queri) Ci., T., nec longum laetabere V. in ne boš se dolgo veselil, veselje te bo kmalu minilo.

2. v raznih skladih: z abl.: ut quisquam amator nuptiis laetetur Ter., laetari bonis rebus et dolere contrariis Ci., meis incommodis laetabantur consules Ci., l. malo alieno, suā re gestā, maximarum rerum gloriā Ci., armis, Italiā repertā V., pueri fato, sospite nato O., templo eburno Pr., Asturcone Suet.; s praep.: laetari omnes … de communi salute sentio Ci., Vagenses biduum modo ex perfidia laetati S., in turpissimis rebus mulier laetatur Ci., laetaris tu in (ob) omnium gemitu et triumphas Ci.; z notranjim obj. (acc. n. pron.): utrumque laetor Ci. ep., illud imprimis mihi laetandum iure esse video, quod … Ci., quod toto pectore laetor O.; z acc. kakega drugega imena: laetandum magis quam dolendum puto casum tuum (zevg.) S., od tod potem: iis rebus laetandis Fr., laetanda parenti natorum lamenta Cl., cum laetandis maeroribus Aug.; z gen. (le zevg.): nec veterum memini laetorve malorum V. in ne veseli me spomin na prejšnje trpljenje; s kavzalnim stavkom: ut in hoc (nad tem) sit semper ipse laetatus, quod ea faceret, quae … Ci., laetati sunt, quod sellam curulem adtulisset Ci., laetari, quod nihil tristius nec insanabilius esset L.; z ACI: istuc tibi ex sententia tua obtigisse laetor Ter., quae perfecta esse gaudeo, iudices, vehementerque laetor Ci., laetor tandem longi erroris finem factum esse L. v moje veliko veselje je vendarle konec dolgotrajne zablode, nec vero Alciden me sum laetatus euntem accepisse lacu V. ni mi godilo. Metaf. (o neosebnih subj.): vitis laetatur tepore Col. trta ljubi toploto, trti godi toplota, frumenta maxime laetantur patenti campo Pall. — Od tod adj. pt. pr. laetāns -antis vesel, radosten: ut ludere inter se laetantis vidimus propter amnem Naev. ap. Non., olim quos abiens adfeci aegrimoniā, eos nunc laetantes faciam adventu meo Pl., itaque nubit Oppianico continuo Sassia laetanti iam animo Ci., non ego te gaudens laetanti pectore mittam Cat.; o stvareh: laetantia loca Lucr. veseli, lepi, rajski kraji. — Adv. laetanter z veseljem, radostno: l. accipere Lamp., agere, aspicere Cass.

laetus¹ 3, adv. -ē (etim. nedognana beseda; prim. laetāre, laetārī, laetāmen, laetitia, laetificō, lāridum)

I. subj.

1. vesel česa, srečen, radosten, radujoč se česa, dobre volje zaradi česa, veder, živahen, boder (naspr. tristis); abs.: ut vos in vostris voltis mercimoniis … me laetum lucris adficere Pl., gnatus quod se adsimulat laetum Ter., concurrunt laeti mi obviam cuppedinarii omnes Ter., nil quidquam vidi laetius Ter., hi contra vagantur laeti atque erecti passim toto foro Ci., uno aspectu intueri potestis eos … alacrīs laetosque volitare Ci., laetos modo, modo pavidos animadverteres S., senatus supplementum etiam laetus decreverat S., laeta armenta feraeque Lucr., has ego Dardanio iuveni … laeta dedi V., inspice, si possum donata reponere laetus H., neutra acies laeta ex eo certamine abiit L., laeta salitur ovis O., laetus inter laetos Suet., aliquid laete atque insolenter ferre Ci., neque quisquam exceptus est laetius Vell., laetissime gaudere Gell. prav objestno; enalaga: l. vultus Ci., clamor, dies V., pax L., oratio … non alieno crimine laeta L. ki se ne veseli obdolžitve drugih, oculi Val. Max.; v raznih skladih (prim. laetor): z abl. (česa, zaradi česa): dono Ter., cognomine V., laeta deûm partu V. ponosna, da je rodila, visam … laetum equino sanguine Concanum H., minime laetus origine novae urbis L., tauro quoque laeta iuvenca est O., animal pabulo laetum Sen. ph., saevis gens laeta Sil., contentus modicis meoque laetus Mart.; z abl. (= v čem, ob čem, zaradi česa): omnibus laetitiis laetus Caecil. fr., cum risu laeta est altera, flere putes O. kadar se veselo smeje, laetus ingenio Aur. vedrega značaja; z abl. (v krajevnem pomenu): fronte laetus, pectore anxius T. na čelu veder, v srcu plašen = vedrega čela, plašnega (otožnega) srca; od tod z loc.: laetus animi T., laetus animi et ingenii iuvenis Vell. nadebudne nravi in duha; z gen.: laetus laborum V. vesel dela, l. opum pacisque meae Val. Fl., rectoris Sil., irae laetissimus Sil. vriskajoč od srda; z notranjim obj.: laetus est nescio quid Ter.; s praep.: laetus est de amica Ter., servatam ob navem laetus V., l. in adversis Lucan.; z ACI: laetus sum laudari me abs te Naev. fr., laetus sum … fratri obtigisse quod volt Ter., laeti occasionem exsequendi sceleris admotam Cu.; pesn. samo z inf.: laetus bellare Latinis Sil., ferro vivere laetum vulgus Sil.; s kavzalnim stavkom: laetus animi, quod adversa maris expeditione prosperā pensavisset T. —

II. obj. vesel =

1.
a) razveseljiv, razveseljujoč, prijeten, všečen: omnia erant facta hoc biduo laetiora Ci. ep., quā (sc. vite) quid potest esse cum fructu laetius tum aspectu pulchrius? Ci. prijetneje uživati, tu pias laetis animas reponis sedibus H., nec Caesari quidquam … fuit laetius quam servasse Corvinum Vell., laetum militibus id nomen T., ceteris haud laeta memoria Quirini erat T., quam (sc. patriam) mihi a quocumque excoli iucundum, a te vero laetissimum est Plin. iun. pravo prisrčno veselje; subst. n. pl.: miscentur tristia laetis O., litterae tuae partim laeta, partim tristia continent Plin. iun.
b) ugoden, pospešujoč, dobrega pomena, srečen = srečo obetajoč, srečenosen, osrečujoč (naspr. dirus, tristis): laetus (Mercurius) pospeševalec, pospešnik, litora myrtetis laetissima V. obala, za mirto(vje) nadvse ugoden kraj, laetae res V. ugoden položaj, haud laetum id somnium regi esse Cu., virtusque haud laeta tyranno Val. Fl., l. prodigium Plin., T., augurium T., haud laetum domino omen Stat., Pisoni omina haud laeta T., exta laetiora Suet.; laetum est (alicui) z ACI: diripere eos (sc. pisces) carnes abiectas laetum est consultantibus, caudis abigere dirum Plin.; z inf.: alterum intrasse laetum est, in altero dira portendit Plin.

2. očem všeč(en), prijazen, lep, krasen, rajski: aestas V., laetos oculis afflavit honores V., l. dies O. praznični dan, praznik, triumphus O. slovesno (sijajno) zmagoslavje, slovesen (sijajen) triumf; adv. acc. sg. n.: laetumque rubet Stat. Od tod

3. occ.
a) (o zemlji in rastlinah) masten, tolst, rod(ovit)en, bujen, bohoten: ubi ager crassus et laetus est Ca., ager crassus et laetus si sit Varr. (po Ca.), vineta laeta Lucr., pascua L., H., O., legumen, genus vitis, arva, fruges, herbae, pabula, sata, segetes V., ipsaque (sc. tellus) iusto laetior V., laetissima farra V., laetissimi flores Ci., colles frondibus laeti Cu. bujno porasli, frugiferae aut laetae arbores Sen. ph., ramus laetior ceteris Col., laete frondere Col., laete virere Plin.; podobno: laeta (obilno) magis pressis manabunt flumina mammis V.; analogno po adj. plenus z gen.: frugum pabulique laetus ager S. ap. Serv. žitorodno in polno krme (krmovito), lucus … laetissimus umbrae V. zelo senčnat.
b) (o živalih) rejen, pitan, masten, tolst: laeta boum armenta V., glande sues laeti redeunt V.

4. metaf. (o govoru, pesnitvah, govornikih in pesnikih) obilujoč z besedami, besedíčen, besedljív, besedovit, gostobeseden, zgovoren, bohoteč se, bohoten, bujen, bujnokrasen: nitidum quoddam genus est verborum et laetum Ci., copia dicendi floribus laeta Q. cvetoča, cvetličasta, ocvetličena, numeri laetiores Q. bolj ubran, bolj umerjen, stilus laetior Plin. iun., Homerus laetus et pressus Q., ingenium laetissimum Plin. iun., hoc nos laetius fecisse quam orationis severitas exigat Plin. iun. v bohotnejšem, bolj ocvetličenem slogu.

laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister

1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.

2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).

lagnarsi v. rifl. (pres. mi lagno)
lagnarsi (per) pritožiti, pritoževati se (čez)
lagnarsi (di) tožiti (nad)
non mi lagno meni je prav, ne pritožujem se

lagoena (napačno lagēna) in lagōna (pri starih zeljemerskih piscih in na napisih v vulg. lat. pisano tudi lagūna, laguēna, laguīna) -ae, f (gr. ὁ λάγυνος, od tod tudi lat. lagōnos -ī, m: Dig. in izpos. v sl. lagvica steklenička lagev, lagva velika steklenica) trebušasta posoda z ročajem in ozkim vratom, iz stekla ali gline, včasih tudi opletena z vrbovicami (vrbovimi šibami) in na notranji strani osmoljena, steklenica (za vino in druge tekočine), ročka, vrč, buteljka, butelja: Ca., Q. Ci. in Ci. ep. (z obl. lagona), Iust., lagoenae inanes, lagoenas furtim exsiccare Ci., nihilum nocere lagoenis H., signo laeso non insanire lagoenae H., intrito cibo plena lagoena Ph., lagoenae collum Ph., Plin., bene picata l. Col., lagoenas frangere Petr., nulla catenatis pila est praecincta lagonis Mart. nobena steklenica ne visi s stebra na verigi (kot krčmarski izvesek), l. fictilis Iust.; occ. v pl. steklenice kot mejno znamenje (v obl. lagūna, laguēna, laguīna): zemljemerski pisci.

lagōphthalmos (ali lagōphthalmus) -ī, m (gr. λαγόφϑαλμος) zajčje oko, očesna bolezen, pri kateri zgornja veka ne pokriva očesa: Cels.

lah|ek (-ka, -ko) (lažji, najlažji) leicht; po teži: leicht, leichtgewichtig; -leicht (kot pero federleicht, za vzdrževanje pflegeleicht, otročje lahek kinderleicht, posebno lahek superleicht); hrana: bekömmlich, zuträglich; vino: leicht, süffig; cigareta ipd.: mild, leicht; Leicht- (gradbeni material der Leichtbaustoff, železnica motorni vlak der Leichttriebwagen, bencin das Leichtbenzin, beton der Leichtbeton, gradbeni material der Leichtbaustoff, zidak der Leichtstein, gradbena plošča die Leichtbauplatte, gradnja die Leichtbauweise)
lahkih nog leichten Fußes
z lahkim srcem leichten Herzens, leichtherzig
biti lahek (ne delati težav) leicht fallen
imeti lahek posel z leichtes Spiel haben (mit)
biti v lahkem položaju einen leichten Stand haben
naj ti bo zemlja lah ka! ruhe sanft!
z lahko vestjo mit gutem Gewissen

láhek (-hka -o) adj.

1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo

2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria

3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera

4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero

5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!

6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte

8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina

lahko¹ [ó] (laže, najlaže)

1. können, dürfen (lahko grem? kann/darf ich gehen?; lahko mi verjameš du kannst mir glauben, lahko izbiraš du kannst/darfst wählen); -können (lahko priti skozi durchkönnen)
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri verschiebe nicht auf morgen, was du heute kannst besorgen

2.
lahko bi könnte, dürfte (lahko bi jutri prišel er könnte morgen kommen, z manj verjetnosti : er dürfte morgen kommen)

3.
lahko je/lahko se … es [läßt] lässt sich (o tem se mnenja lahko razhajajo darüber [läßt] lässt sich streiten, okno se lahko odpre das Fenster [läßt] lässt sich öffnen)

4. (z lahkoto) leicht, mühelos
lahko je (verjeti, streči …) es ist leicht zu (glauben, bedienen …)
lahko ji je sie hat es leicht/gut
tebi je lahko govoriti du hast gut/leicht reden
ti se lahko smeješ du hast gut lachen
to je lahko reči das ist leicht gesagt
lahko mogoč gut möglich
lahko njemu! er hat gut lachen, er hat gut reden!

5.
ki (si) ga je lahko …. -bar
(zapomniti merkbar, spregledati (leicht) durchschaubar)

lahkó adv.

1. facilmente, con facilità; leggermente:
lahko prebavljiva hrana cibo facilmente digeribile
biti lahko oblečen portare abiti leggeri
lahko razumljiv accessibile, comprensibile
lahko vodljiv manoviero

2. (izraža zmožnost za kako dejanje)
vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi il veicolo può muoversi su terra e in acqua
kolikor lahko presodim, je stvar resna a quanto posso giudicare, la faccenda è seria

3. (v vezniški rabi)
lahko (da) pride, lahko (da) ne può darsi che venga e può darsi che non venga

4. (izraža dovoljenje, soglasje)
naročnina se lahko poravna v treh obrokih l'abbonamento è pagabile, si può pagare in tre rate
'Ali smem?' 'Lahko?' 'È permesso?' 'Si può?'

5. (izraža prošnjo, omiljeno zapoved)
ali mi lahko daš kozarec vode? puoi darmi un bicchier d'acqua?

6. (v zvezi z 'reči, trditi, predstavljati si' izraža podkrepitev trditve, pritrjevanje)
lahko si misliš, kako sem se ustrašil puoi immaginare lo spavento che ho preso
'To me je užalilo!' 'Si lahko mislim' 'La cosa mi offende!' 'Posso immaginarlo'
PREGOVORI:
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi; chi ha tempo non aspetti tempo

lahkomiselno prislov
(nepremišljeno; nepreudarno) ▸ könnyelműenDovolj dobro jo je poznal, da je vedel, da se ne bo lahkomiselno odločila. ▸ Elég jól ismerte ahhoz, hogy tudja, nem fog könnyelműen dönteni.
Mnogim je znano, da si v preteklosti marsikdaj brezbrižno in lahkomiselno ogrožal sotekmovalce. ▸ Sokak számára ismert tény, hogy voltak idők, amikor többször vakmerően és könnyelműen veszélyeztetted a csapattársaidat.

lahkomiselnost samostalnik
1. (nepremišljenost; nepreudarnost) ▸ könnyelműség, nemtörődömségOstanite varčni, zaradi poklicnega uspeha se ne prepuščajte lahkomiselnosti ali celo evforiji. ▸ Maradjanak takarékosak, a szakmai sikerek miatt ne adják át magukat a könnyelműségnek vagy az eufóriának.
Pričakujem negotovo tekmo, niti po naključju si ne smemo privoščiti lahkomiselnosti. ▸ Bizonytalan kimenetelű mérkőzésre számítunk, még véletlenül sem vehetjük könnyelműen.

2. (o dejanju) ▸ óvatlanság, meggondolatlanság
Pri plezanju v steni sem zagrešil hudo lahkomiselnost. ▸ Falmászás közben súlyos óvatlanságot követtem el.

Laie, der, (-n, -n) laik; neposvečenec; diletant; blutiger Laie popoln diletant; da staunt der Laie figurativ ne bi verjel

laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
laisser voir pokazati
laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
laisser tomber spustiti(na tla)
laisser de côté, à part pustiti ob strani
laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
laisser à penser dati misliti
laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
laisser tranquille pustiti na miru
laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
se laisser prepustiti se
se laisser aller zanemariati se
se laisser aller à spozabiti se
se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
se laisser faire ne se upirati, pristati na
se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
laisser là pustiti na cedilu
laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
je vous laisse (familier) (zdaj) grem
laissez (donc)! pustite (vendar) to!
cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi

lájati to bark (na at), (bevskati) to yelp; to bay

on bolj laja kot grize his bark is worse than his bite
pes, ki laja, ne grize great barkers are no biters

lájati aboyer, japper ; (lisica) glapir

pes, ki laja, ne grize chien qui aboie ne mord pas

lájati (-am) imperf. ➞ zalajati

1. abbaiare; latrare (cane, volpe):
pren. lajati v luno abbaiare alla luna

2. pejor. abbaiare (tudi ekst.), parlare
PREGOVORI:
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde

lȁk -a -o, dol. lȁkī -ā -ō, komp. lȁkšī -ā -ē lahek: lak predmet, udarac; -a roba, ženska, večera, kazna, operacija; -o vino, oružje; -i metali; -i benzin; -o je njemu govoriti; -a mu domaća zemlja; lak na peru nadarjen za pisanje; lak na snu rahlega spanja; lak pod kapom ne preveč bistre pameti

lakota samostalnik
1. neštevno (potreba po hrani) ▸ éhségMalica naj bo sestavljen manjši prigrizek, ki poteši našo lakoto in spodbudi prebavo. ▸ Az uzsonna legyen egy kis változatos harapnivaló, amely csillapítja az éhségünket és serkenti az emésztést.Telesna dejavnost poskrbi tudi za ravnovesje občutkov lakote in sitosti. ▸ A testmozgás az éhség és a jóllakottság érzésének egyensúlyáról is gondoskodik.
2. (pomanjkanje hrane) ▸ éhezés, éhínségPo vojni je bila huda lakota, vse je bilo uničeno. ▸ A háború után súlyos éhínség volt, mindent elpusztítottak.Zaradi suše in slabega pridelka v delu dežele vlada lakota. ▸ A szárazság és a rossz termés miatt a térség egy részét éhínség sújtotta.

3. neštevno (močna želja) ▸ éhségNihče ne ve bolje od nas, kdaj smo lačni hrane in kdaj čutimo čustveno lakoto. ▸ Senki sem tudja nálunk jobban, mikor vagyunk táplálékra éhesek, és mikor érezzük magunkat érzelmileg éhesnek.Njegova formula uspeha je kombinacija ljubezni do športa in lakote po zmagi. ▸ A sikerének receptje a sport iránti szeretet és a győzeleméhség kombinációja.Vaš občutek za spodobnost je splahnel ob očitni lakoti po denarju. ▸ A tisztességérzetét elmosta a nyilvánvaló pénzéhsége.

4. botanika Galium (rastlina) ▸ galaj
Vrtnar pozna zdravilnost koprive, plešca, lakote, trpotca in regrata. ▸ A kertész ismeri a csalán, a pásztortáska, a galaj, az útifű és a pitypang gyógyító tulajdonságait.
Povezane iztočnice: dišeča lakota, plezajoča lakota, prava lakota

lakr̀dija ž (t. lakyrdy)
1. norčija, šala: zbijati, tjerati, terati -e
2. burka: u pozorištu, u kazalištu se daje večeras jedna lakrdija
3. da ne duljim -u da ne bom pripovedoval podrobnosti, naj bom kratek