Franja

prikrájšati (-am) | prikrajševáti (-újem) perf., imperf.

1. menomare, danneggiare; privare:
prikrajšati koga za dediščino privare qcn. dell'eredità

2. (skrajšati) accorciare; evf.
prikrajšati koga za glavo tagliare la testa a qcn., decapitare qcn.
pren. prikrajšati komu jezik rimbeccare qcn., rispondere per le rime a qcn.

prikúkati (-am) perf.

1. fare capolino:
izza oblakov je prikukalo sonce fra le nuvole faceva capolino il sole

2. spuntare (fiori):
februarja prikuka prvi teloh in febbraio spuntano i primi ellebori

prikupíti acheter en plus (ali en sus, en supplément)

prikupiti se komu se faire aimer de quelqu'un, gagner le cœur (ali les faveurs) de quelqu'un, s'attirer les bonnes grâces de quelqu'un

prilastíti si (-ím si) | priláščati si (-am si) perf., imperf. refl. appropriarsi, impossessarsi, usurpare; invadere, rivendicare:
prilastiti si zemljo impossessarsi di un terreno
prilaščati si zasluge za uspeh usurpare, rivendicare il merito del successo
prilaščati si pristojnost nad čim invadere la giurisdizione di qcs., attribuirsi le competenze circa qcs.

priléči se (-léžem se) | prilégati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. fare bene, piacere:
zjutraj se mi prileže ležati la mattina mi piace crogiolarmi sotto le coperte
dobra kava se zmeraj prileže un buon caffè fa sempre bene

2. calzare, combaciare, connettere; stare, vestire bene; strojn. indentare:
čevlji se prilegajo le scarpe calzano benissimo
plašč se ti odlično prilega il cappotto ti sta, ti si attaglia perfettamente
zgornja in spodnja čeljust, zobna loka se prilegata le due mandibole, i due archi dentari combaciano
strojn. kolesje se prilega l'ingranaggio indenta
rdeča barva se ji prilega il rosso le sta bene, le si addice
obleka se ne prilega dobro vratu l'abito non accolla bene

priletávati (-am) | priletéti (-ím) imperf., perf.

1. venire volando; atterrare

2. ekst. finire; cadere, arrivare:
krogle so priletavale v steno nad njim le pallottole finivano contro la parete soprastante
komaj se je zasmejal, že mu je priletela klofuta non aveva finito di ridere che gli arrivò in faccia un poderoso ceffone

3. pog. accorrere, correre, venire di corsa:
ob kriku so vsi prileteli iz hiše al grido tutti corsero fuori (di casa)

prílika (parabola) parabole ženski spol , comparaison ženski spol ; (priložnost) occasion ženski spol ; circonstance ženski spol

o priliki à l'occasion de, lors de
po priliki à peu près, approximativement, environ
po vsej priliki vraisemblablement, probablement
pri prvi priliki à la première occasion
pri teh prilikah dans ces circonstances
ugodna prilika une occasion favorable (ali propice), popularno une belle occase
priliko izkoristiti, izrabiti profiter d'une occasion
pograbiti, popasti priliko saisir l'occasion
zamuditi prliko manquer (ali laisser échapper, rater) une occasion, familiarno manquer le coche
če se ponudi prilika si l'occasion se présente (ali s'offre)

prílika¹ (-e) f

1. occasione; chance:
imeti, izrabiti, zamuditi priliko avere, sfruttare, perdere l'occasione
kadar prilika nanese quando capita l'occasione
obleka za posebne, slovesne prilike abito per le grandi occasioni

2. (razmera, okoliščina) circostanza; congiuntura; momento, situazione, caso:
ugodna, neugodna prilika congiuntura favorevole, sfavorevole
izkoristiti ugodno priliko cogliere il momento opportuno

3.
o priliki dandosi il caso
po priliki approssimativamente
za vsako priliko per ogni eventualità, per ogni occasione
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro

prima¹

A) avv.

1. poprej, predtem:
bisognava prevedere prima prej bi bilo treba misliti na to
le usanze di prima nekdanji običaji
amici come prima prijatelji kot prej
prima o poi prej ali slej

2. pog. prej, hitreje:
credevo di fare prima mislil sem, da bom končal prej
quanto prima kar najhitreje, čim prej

3. najprej; prvič:
prima il dovere poi il piacere najprej dolžnost, potem zabava

B) prep.
prima di pred (časovno, krajevno)
prima di sera pred večerom, popoldne
prima del bivio pred križiščem

C) cong. prima di, prima che

1. preden (časovno):
prima di decidere devi riflettere preden se odločiš, moraš dobro premisliti
bisogna fare qualcosa prima che sia troppo tardi treba je kaj ukreniti, preden bo prepozno
prima che posso, che potrò brž ko bom mogel

2. (z nedoločnikom v primerjalnih stavkih) raje... kot:
prima morire che cedere raje umreti kot popustiti
si sarebbe fatto uccidere prima di tradire raje bi umrl, kot da bi izdal

primámiti (-im) | primámljati (-am) perf., imperf. attirare; adescare; invogliare:
svetloba primamlja vešče la luce attira le falene
tiha glasba je primamljala spanec il suono sommesso della musica invogliava al sonno

prime² [prim] féminin, commerce premija, dodatek, doklada; nagrada; navržek (poleg plače); ažio, odstopnina; prima (pri sabljanju)

prime d'accouchement, d'allaitement podpora (od bolniške blagajne) porodnici, doječi materi
prime d'anciennete starostna doklada (po službenih letih)
prime d'assurance zavarovalna premija
prime de courtage mešetarska pristojbina, premija
prime d'exportation, d'importation izvozna, uvozna premija
prime de fin d'année premija ob letnem zaključku
prime de productivité, de rendement premija za produktivnost, za storilnost
prime de vacances gratifikacija za počitnice
faire prime (figuré) biti zelo iskan
l'or fait prime sur le marché des monnaies zlato je zelo iskano na denarnem trgu

primér example; instance; case; illustration; (vzorec) model, pattern

kot na primér... such as...
za primér, kot primér as an example, as an illustration; by way of example
na primér for instance, for example, e.g.
v tem priméru in that case, in this instance
v vsakem priméru in any case, at any rate
v priméru, da... in case...
za vsak primér at all events
v najslabšem priméru at the worst, if the worst comes to the worst
v skrajnem priméru at a stretch, (največ, maksimalno) at the outside
brez priméra matchless, unparalleled, unprecedented
jaz, na primér... I, for one,...
po priméru... following the example of, in imitation of
v najboljšem priméru at the best
v devetih primérih od desetih nine times out of ten
precedenčen primér precedent
slab primér a poor example
svarilen, strašilen primér a deterrent example, an awful warning
kričeč primér a blatant case (ali example)
šolski primér a copybook case, a test case
tipičen, šolski primér test case
smrtni priméri fatal cases pl
moramo biti pripravljeni za vsak primér we must be ready for any contingency
krutost, ki nima (ji ni) priméra an act of unexampled (ali unprecedented) cruelty
dati primér to set an example
dajati dober primér komu to set a good example to someone
vzemi brata za primér! follow your brother's example, model yourself on your brother
kaznovati koga za primér (zgled) to make an example of someone
postaviti kot primér to set an example
navesti kot primér to exemplify, to instance, to cite as an example
naj vam navedem le nekaj primérov let me cite a few instances only
slediti priméru kake osebe to follow someone's example
služiti za primér to exemplify, to serve as an example
primere nudi... examples are afforded by...
ti priméri naj zadoščajo these instances may suffice

primér exemple moški spol , modèle moški spol ; cas moški spol

na primer par exemple
v primeru, da dans le (ali au) cas où
za vsak primer en tout cas, de toute façon
v mnogih primerih dans (ali en) bien des cas
v najboljšem primeru dans le cas le plus favorable, en mettant les choses au mieux
v najslabšem primeru au pis aller, en mettant les choses au pis, à la rigueur
v skrajnem primeru en dernière éventualité, à l'extrême rigueur
v takšnem primeru en pareil cas
v ponovnem primeru (kaznivega dejanja) en cas de récidive
bolezenski primer cas de maladie
hud primer cas grave (ali frappant, marquant)
pravni primer cas juridique (ali de droit), fait moški spol juridique
precedenčni primer précédent moški spol
smrtni primer (cas de) décès moški spol, mort ženski spol
sporen primer litige moški spol, cas litigieux
šolski primer exemple classique
vojni primer cas de guerre
brez primera sans exemple, sans pareil
navesti kot primer citer en exemple

primér (-a) m esempio; caso; eventualità:
ponazoriti pravilo s primeri illustrare la regola con esempi
na primer per esempio
načela ne moremo posplošiti na vse primere il principio non va generalizzato a tutti i casi
pri tej bolezni so smrtni primeri redki i casi mortali di questa malattia sono rari
v spornih primerih odloča arbitraža nei casi controversi decide l'arbitrato
prosimo, da takoj poravnate račun, v nasprotnem primeru bomo sodno ukrepali la preghiamo di liquidare sollecitamente le pendenze, in caso contrario ci vedremo costretti ad adire le vie legali
zavarovati se za primer poškodbe assicurarsi contro l'eventualità di infortuni
za vsak primer per ogni evenienza
jur. precedenčni primer precedente
zavarovalni primer sinistro
primeri prometnih nesreč una casistica relativa agli incidenti stradali

primérek (-rka) m esemplare, copia; specimen:
značilen primerek vrste un caratteristico esemplare della specie
ohranilo se je le nekaj primerkov knjige del libro si conservano poche copie, pochi esemplari
muzejski primerek uno specimen da museo

priméren (-rna -o) adj. adatto, atto, acconcio; adeguato, conforme; calzante, appropriato; decente; idoneo, conveniente:
za obdelavo primerno zemljišče terreno atto alla coltivazione
to je najmanj primerno mesto za razpravljanje questo è il luogo meno adatto per discutere
govornik je obravnaval temo s primernimi besedami l'oratore trattò l'argomento con parole acconce; appropriate
primeren izraz un termine appropriato, calzante
primerno plačilo uno stipendio decente
primerno vedenje comportamento decente, decoroso
narediti kaj ob primernem času in na primernem mestu fare le cose a tempo e luogo
primeren za dresuro ammaestrabile
primeren za gomoljike, tartufe tartufigeno
navt., aer. primeren za plovbo navigabile
agr. primeren za setev seminativo
šport. primeren za smuko sciabile
primeren za življenje vivibile
žarg., film. primerna postava physique du role

prímež (-a) m teh. morsa, morsetto; obrt. strettoio:
čeljusti primeža le ganasce del morsetto
pren. imeti koga v primežu mettere qcn. con le spalle al muro, stringere qcn. alle corde
cevni primež morsa per tubi
kovaški primež morsa da fabbro
paralelni primež morsa parallela
ročni primež morsetto

prīmi-genius 3 (prīmus in genō = gīgnō) prvoten, prvobiten, izvoren, izviren, osnoven, začeten, (naj)prvi, čisto prvi: P. F., semina Varr., verba Varr. ali pronomina Isid. prvotni (osnovni, korenski) glagoli (zaimki) (naspr. deductiva), Phryges Ap. prvotni rod Frigijcev; subst.

1. prīmigenia -ae, f prv(otn)a stvaritev, prv(otn)o stvarjenje: rerum Amm.

2. klas. le kot nom. propr. Prīmigenia -ae, f Primigénija, vzdevek boginje Fortune (ki spremlja svoje ljubljence od njihovega rojstva naprej) = rojstna sreča: Ci., L.

(prīmōris -e), večinoma v pl., nom. sg. sploh ni bil v rabi, abl. sg. -ī in -e, gen. pl. -um (iz prīmō ōre [prīmus in ōs usta, lice, prednja stran, rob] „čisto spredaj“)

1. prvi, (najbolj) sprednji: Varr., Ca., primori in acie versari T., usque in primores manūs Plin. do sprednjega dela rok, primores dentes Plin. prvi zobje po rojstvu, nasi primoris (sprednjega nosnega dela) acumen Lucr., in naribus primoribus vix perferre Afr. fr. na koncu nosu, sumere digitulis primoribus Pl. s konci (konicami) prstov, versari alicui in primoribus labris Pl. na robu ustnic; tako tudi: primoribus labris aliquid attingere ali gustare Ci. le z robom ustnic se dotakniti česa, po(s)kusiti kaj le z robom ustnic, (pren. =) le površno se ukvarjati (pečati) s čim, in primore libro Gell. v začetku knjige, primori Marte Mart. v začetku vojne; occ. subst. pl. (kot voj. t.t.) prīmōres -um, m najbolj sprednji vojaki, vojaki v prvih vrstah, prve vrste vojakov: provolare ad primores L., cum primores caderent L., dimicare inter primores Cu.

2. metaf. najimenitnejši, najodličnejši, najveljavnejši: iuventus L., feminae T., venti Gell. glavni vetrovi; subst. prīmōres -um, m najimenitnejši (najodličnejši, najveljavnejši) možje, prvaki, imenitniki, odličniki, veljaki, dostojanstveniki: primores civitatis L., populi H., Gabinorum L., plebem primoribus tradidit T.

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.