Franja

pijàn (-ána -o) adj.

1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio

2. pren. ebbro;
pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
pijana veselica gozzoviglia, bagordo
PREGOVORI:
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas

píka (-e) f

1. punto, macchia, macchiolina

2. lingv. punto, puntino:
tri pike puntini
pren. narediti, postaviti piko na i mettere il punto sulla i
(v medmetni rabi) tako bo, kot pravim, in pika sarà come dico io, punto e basta!

3. vet. pipita (tudi ekst.):
imeti piko na jeziku avere una pipita sulla lingua

4. pog. (točka) punto:
šport., šol. boriti se za pike lottare, battersi per i punti
blago in živila na pike stoffa, alimentari a punti (della tessera)

5. pren. (zelo majhna količina) soffio, nonnulla:
za piko je manjkalo, da ga ni povozil mancò un soffio che non lo mettesse sotto
do pike proprio tutto

6. mat. punto:
decimalna pika punto decimale

7. muz. punto (di valore)

8. tekst. pallino, pois
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti piko na koga, imeti koga na piki portare odio, astio a qcn., avercela con qcn., prendere di mira qcn.
kozm. lepotna pika neo
tisk. rastrska pika punto del retino

pīla² -ae, f steber: lapidea N., pilae pontis L., loco, qui nunc pila Horatia appellatur L. (prim. pīlum), nulla meos habeat pila libellos H. moje knjige naj ne bodo obešene naprodaj na stebrih (ob katerih so knjigarnarji prodajali knjige); kolekt. kamniti stebri (kot osnova objektom, zgrajenim na vodi, npr. nasipom, jezovom): Sil., saxea pila V. pristanski nasipi, „ključi“, in pilis Sen. ph.

Pilát (-a) m bibl. Pilato:
pren. hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato, da Erode a Pilato
umiti si roke (kot Pilat) lavarsene le mani (come Pilato)

pīlātus 3 (pīlum) opremljen (oborožen) z metalnim kopjem (z metalnimi kopji), okopljen: agmina V., cohors Mart. — Kot priimek Pīlātus, gl. pod Pontius.

pīl(l)eus -ī, m in pīl(l)eum -ī, n (pilus las; prim. gr. πῖλος klobučevina)

1. okrogla klobučevinasta kapa, podobna polovici jajca; nosili so jo svobodni Rimljani pri svečanostih, igrah in obedih, osvobojenci in naprodaj postavljeni sužnji, za katere prodajalec ni dajal poroštva: Pl., Mart., servos ad pileum vocare L. na boj za svobodo.

2. metaf. kot medic. t.t. kožica, opna, membrana, ki obdaja glavo otroka v materinem telesu: Lamp.

pilula (pillula) -ae, f (demin. k pĭla³)

1. žogica: Aug.

2. metaf. kroglica: Plin., Plin. Val.; occ. kot medic. t.t. tableta, pílula: Plin.

pīlus² -ī, m (prim. pīlum, pīlānus) manípel triarijev; poseb. primus pilus L., C., Suet. (tudi samo pilus Mart.) prvi manipel triarijev, primum pilum ducere C., primi pili centurio C., duo primi pili (sc. centuriones) L. — Od tod prīmīpīlus -ī, m prvi, po činu najstarejši in zato najvišji centurion legije: C.; kot služba = prīmīpīlatus: Cod. Th.

Pilz, der, (-es, -e) Pflanzenkunde gliva, goba; Pflanzenkunde, Medizin glivica; in die Pilze gehen nabirati gobe, figurativ iti po gobe; wie die Pilze aus dem Boden (schießen) (rasti) kot gobe po dežju

pin¹ [pin]
bucika, igla, zaponka
tehnično količ, klinček, moznik, žebljiček, zatič, zagozda; šilo, osnik, lunek; strelica, kazalec (kompasa), krak (šestila); vijak pri violini
figurativno malenkost, mrvica; kuhinjski valjar
množina, pogovorno noge
šport kegelj

to be weak on one's pins imeti šibke noge
not to care a pin ne jemati v mar, ne upoštevati
there's no pin to choose between them nobene razlike ni med njima, podobna sta si kot jajce jajcu
to knock s.o. off his pins podreti koga na tla
in a merry pin vesel, razpoložen
on a merry pin okajen, opit
you might have heard a pin fall lahko bi bil slišal iglo pasti na tla
as neat as a new pin kakor iz škatlice
pins and needles mravljinci
on pins and needles kakor na trnih
pogovorno on one's pins na nogah, čil in zdrav
clothes-pin kljukica za perilo
drawing-pin risalni žebljiček
hair-pin lasna igla
nine pin kegelj
rolling pin kuhinjski valjar
safety-pin varnostna zaponka
tie-pin kravatna igla

Pīnārius 3 Pinárij(ev), ime rim. rodu: domus V., Pinaria gens Aur.; Pinarii in Potitii so kot svečeniki skrbeli za Herkulov kult: L., V., Aur., Macr., Fest.

pinna¹ -ae, f (od V. naprej izključno = penna; prvotno = pinna²)

1. pero: Varr., O., Col., Iuv., Plin., Mart., Petr. idr., eum (sc. hominem volaticum) necabam ilico per cerebrum pinnā suā Pl., pro veste pinnis membra textis contegit Acc., cum septem incolumis pinnis Luc., gragulus pinnas, pavoni quae deciderant, sustulit Ph., pinna veneno inlita T., pinna inlita medicamento Cels.; kot pero na puščici: huic abiegnae breves pinnae tres, velut sagittis solent, circumdabantur L.

2. meton.
a) perut(nica), krilo, kreljút: Amm., num aut cornibus caremus aut pinnis Ci., avis ad summam caudam primasque recedit pinnas Ci. poet. pinnas in litore pandunt V., accipiter consequitur pinnis columbam V., praepetibus pinnis Ci. (o orlu), eos ipsos, quos cernant legatos, non pinnis sublime elatos Alpes transgressos L., binnas gerere pinnas Plin. (o žuželkah), coturnicum potius pinnis breviculis quam aquilarum maiestate volitare Fr.; pren.: ad evagandum validiores sibi pinnas aptare Amm.; preg.: alicui incīdere pinnas Ci. ep.
b) let: nunc pinnā veras, nunc datis ore notas O., et minimi pinnā papilionis agi Mart.

3. metaf.
a) kot arhit. t.t. lopat(ic)a na vodnem kolesu: circa earum (sc. rotarum) frontes adfiguntur pinnae Vitr.
b) tipka na vodnih orglah: haec regulae habent ferrea choragia fixa et iuncta cum pinnis, quarum pinnarum tactus motiones efficit regularum continenter Vitr.

pinnātus 3 (pinna1)

1. pernat, operjen, opremljen s perjem: iam vero clinata est ungula vemens fortis Equi propter pinnati corporis alam Ci. poet., tum iecore opimo farta et satiata adfatim clangorem fundit vastum et sublime avolans pinnata cauda nostrum adulat sanguinem Poeta ap. Ci., Cupido Ci., qui nervo tenet Haemonio pinnata senex spicula Chiron Sen. tr.

2. metaf. tako rekoč pernat (perutast): femina (sc. abies) etiam prolixior … folio pinnato densa Plin. (jelka) … pri kateri so iglice razporejeno na gosto druga ob drugi kot peruti, pinnato fulgore radiantes (sc. carbunculi) Plin., pinnata et ipsa (sc. fraxinus) folio Plin.

3. krilat, okriljen: nisi portenta anguisque volucris ac pinnatos scribitis Luc., quae (sc. Diana) pinnatum Cupidinem genuisse dicitur Ci., Aethiopia generat pinnatos equos Plin., nunc tormentis excusso (sc. ferro) … nunc vero pinnato Plin., vidit se … pinnatarum formicarum multitudine oppleri Suet., famulorum tuorum draconum pinnata curricula Ap., omnium animalium … pinnatarum et pedestrium et aquatilium Ap.; pren.: Poenico bello secundo Musa pinnato gradu intulit se bellicosam in Romuli gentem feram Porcius Licinius ap. Gell., pinnatam Pegasi vincebas celeritatem Ap.

pintado pisan, mnogobarven; pik; čast, prižast

el más pintado (fam) najpametnejši
papel pintado tapetni papir
eso viene (como) pintado to pride kot poklicano
no poder ver a uno ni pintado ne moči koga prenašati
que ni pintado lep, izvrsten, odličen
¡pintado! sveže pobarvano!

pintiparado zelo primeren

eso viene pintiparado to pride kot poklicano

pintura ženski spol slikarstvo; slika; barva za slikanje, lak; šminka

pintura de (ali a la) acuarela akvarelno slikanje
a la pintura aguada akvarel
pintura de aguazo gvaš
pintura al encausto jedkanje
pintura al fresco slikanje fresk, stensko slikanje
pintura de mosaico mozaik
pintura al temple tempera slikanje
pintura de vidrio, pintura sobre cristal slikanje na steklo
no poder ver a alg. ni en pintura koga še na sliki ne trpeti
es una pintura lepa je kot kip
pinturas pl oljnate barve
galeria de pinturas galerija slik

pīnus -ūs in -ī, f (osnovna obl. morda *pīt(s)nos oz. *pīt(s)nus; prim. skr. pītu-dāru smoleno drevo, gr. πίτυς smreka, smolovec, lat. pītuīta, o-pīmus. Drugi, manj verjetni razlagi izpeljujeta besedo iz *picsnos < pix smola oz. iz *pīnos = skr. pīnáḥ debel, tolst)

1. bot. smreka, bor (Pinus silvestris Linn.): Enn., Sis., Varr., Plin., Hyg., Pall. idr., pinum aliam πίτυν (smreka), aliam πεύκην (bor) dicunt Graeci Isid.; to drevo je bilo posvečeno Panu: V., Kibeli: O., Ph., Macr., Diani: H., Pr.; kolekt. smrečje, smrekovje, smrekov gozd, bor, borovje, borov gozd: Gallinaria Iuv.

2. bot. pinija, (starejše) pážulek (Pinus pinea Linn.): Plin., pulcherrima pinus in hortis V.

3. meton. vse, kar je narejeno iz smrekovine ali borovine
a) ladja: Sen. tr., Petr., Stat., p. acta Boreā O., religatā in litore pinu O., pondere tarda pinus V., nec nautica pinus mutabit merces V., infestā pinu V., non huc Argoo contendit remige pinus H.
b) smrekov (borov) stavbni les: tempestivam silvis evertere pinum V., inopiae quoque abietis aut sappinorum vitabuntur utendo cupresso, populo, ulmo, pinu Vitr.
c) smrekova (borova) trska ali plamenica, bakla: flammiferas pinus O., inter medias flagrantem fervida pinum sustinet V.
d) kopje, sulica: turbidus Oenides unā duo corpora pinu, cornipedemque equitemque, ferit Stat.
e) veslo: plures quae mergunt aequore pinus multiplices cinxere rates Lucan.
f) jambor: dum iuga curvantur mali dumque ardua pinus erigitur Lucan.
g) venec iz smrekovih (borovih) vejic, kakršnega sta nosila Pan in Favn: pinu praecincti cornua Panes O., caput pinu praecinctus acuta O., cingit acuta comas et opacat tempora pinus Sil.

Opomba: Po bajki je Pitys (= pinus) Panova ljubica; od tod: pinus (smreka) amata Arcadio deo Pr. Kot m: pini frugiferi Pall.

piombo m

1. kem. svinec (Pb):
andare coi piedi di piombo pren. biti previden
pesare come il piombo biti težek kot svinec

2.
piombo, filo a piombo grezilo, svinčnica:
a piombo navpik

3. svinec, svinčenka; lovstvo svinčena šibra

piōvere^*

A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež

B) v. intr.

1. pren. deževati; pasti, padati:
piovere dal cielo pren. pasti z neba

2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
da dove sei piovuto? odkod si se vzel?

piquet [pikɛ] masculin ošpičen količek; merilni drog; oddelek vojakov v pripravljenosti; piket (igra)

piquet de grève stavkovna straža
piquet d'incendie požarna straža
droit, planté comme un piquet tog kot kol
être de piquet biti v stanju pripravljenosti
mettre un enfant au piquet postaviti otroka v kot (šolska kazen)