Franja

historique [istɔrik] adjectif zgodovinski; masculin zgodovinska predstavitev, zgodovinski potek, historiat

temps masculin pluriel historiques zgodovinska doba
être classé monument historique biti zaščiten kot zgodovinski spomenik
faire l'historique de quelque chose podati historiat kake stvari
c'est historique (familier) to je uradno

hit^*2 [hit]

1. prehodni glagol
udariti, poriniti, zadeti
figurativno prizadeti; zaleteti se v
figurativno naleteti na, najti; zadeti, uganiti
figurativno ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti

2. neprehodni glagol
tolči (at po)
slučajno naleteti (on, upon na)
zadeti (against na)
ameriško, pogovorno vžgati, teči (motor)

to be hard (ali badly) hit by biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarja
ameriško to hit the books guliti se
pogovorno to hit the bottle pijančevati
to hit s.o. a blow koga močno udariti
to hit s.o. below the belt udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnati
to hit a bull's eye with a vengeance imeti predoren uspeh
to hit the ceiling (ali roof) poskočiti od jeze
ameriško, pogovorno to hit on all four cylinders dobro teči, figurativno dobro potekati
to hit s.o.'s fancy (ali taste) zadeti, uganiti okus nekoga
to hit home zadeti v živec, priti do živca
to hit s.o. home zavrniti koga, zasoliti jo komu
hit hard! močno udari!
to hit one's head against (ali upon) s.th. z glavo se zaleteti v kaj
sleng to hit the hay (ali sack) spraviti se spat
to hit the jackpot terno zadeti, priti nenadoma do denarja
figurativno to hit a man when he is down zadati udarce človeku v nesreči
navtika to hit a mine zadeti na mino
to hit the nail on the head (ali nub); ali to hit it v črno zadeti
to hit oil najti nafto
prices hit an all-time high cene so dosegle rekordno višino
ameriško to hit the numbers pool zadeti pti lotu
to hit the right road najti pravo cesto
to hit the road odpraviti se na dolgo pot
šport to hit one's stride priti v dobro kondicijo
to hit the spot pravo zadeti, zadovoljiti
ameriško, pogovorno to hit the town prispeti v mesto
pogovorno to hit it up pošteno se česa lotiti

híter (-tra -o) adj.

1. veloce, rapido, celere, lesto:
hitra hoja marcia
hiter tek corsa veloce, rapida
hiter, kot bi te veter nosil veloce come il vento
med. hitra jetika tubercolosi galoppante

2. (ki nastopi v razmeroma kratkem času) rapido, pronto, tempestoso:
hitra pomoč pronto soccorso
hitra smrt morte improvvisa, rapida, istantanea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti hitre jeze essere facile all'ira, irascibile
biti hitrih nog camminare a gran passi
hitri hod corsa rapida, movimento rapido

hlâd m, mest. u hládu
1. hlad: večernji hlad; ići za -a; prvi hladovi; šetati po hladu
2. senca: sjesti u hlad; do pola ulice, sokaka pao je već hlad
3. sjediti u hladu biti na hladnem, ekspr. biti v zaporu
4. debeli hlad prijetna senca, lenarjenje

hlád hládnost cool, coolness; fresh, freshness; cool air; coldness; shade

v jutranjem hlád, hládnostu in the cool (ali arhaično pesniško the fresh) of the morning
uživati večerni hlád, hládnost to enjoy the cool of the evening
biti v hlád, hládnostu to be in the cool

hlad|en¹ (-na, -no) poletje, jutro, zemlja, človek, smehljaj: kühl; zrak, vreme, hrana, obkladek, voda, pogled, glas, izraz na obrazu, vzdušje: kalt; po značaju, temperamentu: kühl, herb, gefühlskalt; (brez strasti) leidenschaftslos
hladno orožje blanke Waffen množina
hladen narezek kalte Platte
hladna kri kaltes Blut
ohraniti hladno kri einen kühlen Kopf bewahren
ostati hladen kalt bleiben, unbeeindruckt sein/bleiben
biti hladen do koga (jemandem) die kalte Schulter zeigen
| ➞ → hladno

hláditi hlâdīm, hládi, hlâđāh, hlâđen -a -o
I. hladiti: hladiti vino u ledu; hladiti jelo; u nas je razum da hladi bijesne strasti naše; hladiti s kim kašu biti s kom prijatelj
II. hladiti se
1. hladiti se: hladiti se lepezom, uveče pred kućom
2. postajati hladen, ravnodušen: hladiti se prema starim prijateljima

hlév (-a) m agr. stalla (tudi ekst.):
goveji hlev stalla per bovini
konjski hlev scuderia
svinjski hlev porcile
odprti hlev stalla libera
(goveja živina) hlev prinaša velik dobiček la stalla frutta molto
pren. Avgijev hlev le stalle di Augia
pren. biti pravi hlev essere, sembrare una stalla

hljȅb m (ijek.), hlȅb m (ek.)
1. kruh: bijeli hljeb, beli hleb; crni, pšenični, kukuruzni, ražani hljeb; biti na bijelom -u čakati na izvršitev smrtne obsodbe; s strahom čakati na rešitev prošnje; dočekati koga s -om i solju prijazno sprejeti koga; tražiti -a preko pogače biti neskromen, prešeren v svojih zahtevah; nasušni hljeb vsakdanji kruh; carev hljeb ekspr. cesarski kruh, državna služba
2. hleb, kolač

hoch (hoher, hohe, hohes)

1. Adjektiv visok (auch Gebäude, Berg, Schule, Grad, Stimme, Sommer, Norden, Alter usw.), 5 Meter hoch visok pet metrov; Schönheit, Ehre, Lob, Konzentration: velik; Meinung: (zelo) dober; hohe See odprto morje; Spiel: tvegan; hoher Tag že dolgo dan; hohe Zeit že zdavnaj čas

2. Adverb visoko; zelo; legiert: močno; (in die Höhe) gor, kvišku; hoch am Tage sredi dneva; hoch in den Siebzigern v poznih sedemdesetih (letih); Hände hoch! roke v vis!; Kopf hoch! glavo gor/kvišku!; hoch lebe X! naj živi X!; jemanden hoch leben lassen nazdraviti/nazdravljati komu; 3 Mann hoch v troje; 2 Mann hoch v dvoje; Mathematik hoch 3 na tretjo potenco; hoch 2 na kvadrat; hoch im Kurs stehen biti dobro zapisan; hoch anrechnen šteti v dobro; hoch und heilig versprechen slovesno/sveto obljubiti

Hochform, die, Sport, figurativ najboljša forma/kondicija; in Hochform sein biti v formi

Hochtouren, pl, auf Hochtouren laufen/sein delati s polno paro; auf Hochtouren sein figurativ biti besen; auf Hochtouren bringen einen Motor: turirati, Menschen: podžgati k delu, (wütend machen) razbesniti

hoditi kot pav frazem
izraža negativen odnos (biti nadut, vzvišen) ▸ úgy jár, mint a páva
Naokoli je hodil kot pav in vsakomur razlagal, kako je njegov Petrček najlepši, najbolj priden in sploh naj dojenček na svetu. ▸ Úgy járt körbe-körbe, mint a páva, és mindenkinek azzal hivalkodott, hogy az ő Petikéje a legszebb, a legjóravalóbb és általában a leg-leg csecsemő a világon.
Sopomenke: nositi se kot pav, šopiriti se kot pav

Höhe, die, (-, -n)

1. višina; aus der Höhe z višine

2. (Anhöhe) vzpetina, vrh, hrib

3. (Hochpunkt) višek, vrhunec

4. nivo eine Höhe von 2 m višina dveh metrov; eine Höhe von ... über Normalnull/über dem Meeresspiegel ... nadmorske višine; an Höhe gewinnen/verlieren pridobivati/izgubljati višino, dvigati se/padati; auf gleicher Höhe na isti geografski širini; auf der Höhe na vrhuncu (der Krankheit bolezni, des Ruhms slave) ; auf der Höhe sein biti na višini/v formi; auf der Höhe der Zeit/der Wissenschaft na nivoju časa/znanosti; in die Höhe (werfen) navzgor, kvišku; in die Höhe steigen dvigati se, vzpenjati se, figurativ razburiti se, razjeziti se; in die Höhe schießen (zelo hitro) rasti; aus der Höhe z višine, zviška; nach Höhe višinsko; das ist die Höhe! to je višek/preveč!

höher višji; (besser) boljši; bolj; höhere Schule srednja šola, gimnazija, višja šola; höhere Gewalt višja sila; sich höher belaufen als biti višji kot; höher geht's nicht mehr! to je pa od sile!

hoj|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. način premikanja: der Gang, die Gangart
hoja po prstih der Zehengang
ritenska hoja der Rückwärtsgang
zibajoča hoja der Schaukelgang
medicina hoja po vodi/rosni travi das Wassertreten/Tautreten
imeti težko hojo einen schweren Tritt haben
biti negotov pri hoji wackelig auf den Beinen sein

2. premikanje: das Gehen; (pešhoja) das Zufußgehen, das Laufen, der Fußmarsch; kot izletnik: das Wandern, die Wanderung (po hribih die Bergwanderung, po grebenu die Kammwanderung)
hoja po čem die Begehung (der Geleise …)
hoja po levi strani (ceste) das Linksgehen
hoja čez progo prepovedana! Überschreiten der Gleise verboten!
hoja po vrvi figurativno der Balanceakt
hoja v šolo der Schulgang
hoja v snu das Nachtwandeln
hoj po stopnicah das Treppensteigen

3. šport der Gehsport
tekmovalec v hoji der Geher

4.
religija Hoja/hoja za Kristusom die Nachfolge Christi
|
gib pri hoji die Gehbewegung
medicina motnja v hoji die Gehstörung, der Gehfehler
hitrost hoje die Gehgeschwindigkeit
medicina preiskava hoje die Gehprüfung
medicina šola hoje die Gehschule
medicina zmožnost hoje die Gehfähigkeit
tehnika preskus s hojo der Begehtest

hole¹ [hóul] samostalnik
luknja, jama; ječa
figurativno bedno stanovanje, luknja; skrivališče; (golf) luknjica, zadetek
sleng zadrega, škripec

full of holes preluknjan, figurativno pomanjkljiv, majav; ekonomija zadolžen, bankrotiran
to be in a (devil of a) hole biti v hudih škripcih
like a rat in a hole brez izhoda
to live in a rotten hole stanovati v bedni luknji
to make a hole in izprazniti žepe, imeti velike stroške
to make a hole in the water skočiti v vodo (samomorilec)
money burns a hole in his pocket denar mu ne vzdrži v žepu, hitro zapravi ves denar
to pick holes in kritizirati
to put s.o. in a hole spraviti koga v škripce
a square peg in a round hole; ali a round peg in a square hole človek, ki ni na pravem mestu

Höllendurst, der, strašanska žeja; einen Höllendurst haben biti strašansko žejen

Holzweg, der, gozdna pot; figurativ auf dem Holzweg sein biti na krivi/napačni poti

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor