Franja

hanker [hǽŋkə] neprehodni glagol
hrepeneti, hlepeti (after, for po)
želeti

Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.

Hannō -ōnis, m Hánon, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hanon pomorščak je l. 510 našel afriško zahodno obrežje ter v punskem jeziku napisal potopis: Ci., Plin.

2. Hanon Veliki, okrog l. 240 namestnik v Libiji, je Libijce tako izkoriščal in tlačil, da so se mu uprli. Ker svojih sovražnikov ni mogel ugnati, so Kartažani na njegovo mesto izvolili Hamilkarja Barko za poveljnika. Od tod Hanonovo sovraštvo do rodu Barkov. Po bitki pri Zami (l. 202) je z Rimljani sklenil mir: L.

haphē -ēs, f (gr. ἁφή), pravzaprav dotikanje, prijemanje, od tod meton.

1. rumeni sviž(ec), droban pesek, ki so si ga rokoborci po vtiranju olja nanašali na telo, da so jih nasprotniki lahko zgrabili: Mart.

2. šalj. metaf. prah na potovanju: Sen. ph.

happen [hǽpən] neprehodni glagol
zgoditi se, pripetiti se (to komu, s čim)
pogovorno slučajno priti, vpasti (in, into v)

to happen to slučajno
I happened to meet him slučajno sem ga srečal
to happen across s.o. naleteti na koga
to happen (up)on slučajno na koga ali kaj naleteti
as it happens slučajno, po naključju, v tem slučaju
it happened that slučajno se je pripetilo, da
...and nothing happened in nič se ni zgodilo

harness¹ [há:nis] samostalnik
konjska zaprega; listno brdo pri statvah; nosilno ogrodje pri nahrbtniku; jermenje pri padalu
zgodovina oklep

double harness dvovprega, šaljivo zakonski jarem
figurativno in harness vprežen v delo
to die in harness umreti sredi dela
to get back into harness povrniti se na delo po dopustu
to work (ali run, mark) in double harness delati s partnerjem, imeti partnerja pri delu; figurativno poročiti se, biti poročen

Harpalycē -ēs, f (Ἁρπαλύκη) Harpálika, hči traškega kralja Harpalika; hitronoga in spretna v vseh moških telesnih vajah je po smrti svojega očeta kot roparica živela po gozdovih, dokler je niso pastirji ujeli v zanke in usmrtili: V., Hyg., Serv.

*hasard [azar] masculin slučaj, naključje; stvar sreče; tveganje, nevarnost

hasard (mal)heureux (ne)srečen slučaj
de hasard slučajen
coup masculin de hasard slučajen dogodek
jeu masculin de hasard hazardna igra
à tout hasard na slepo, za vsak primer
au hasard tjavdan, na slepo
par hasard slučajno
par le plus grand des hasards na nenavaden način, kot po čudežu
(pur) effet masculin de hasard (prava) sreča, srečno naključje
laisser au hasard prepustiti naključju, sreči
je m'en remets au hasard prepuščam to naključju, sreči
parler au hasard govoriti tjavdan

Hasdrubal (Asdrubal) -alis, m Házdrubal, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Mágonov sin, dvanajstkratni vojskovodja, utemeljitelj kartažanske moči, umrl okrog l. 480 na Sardiniji: Iust.

2. Hanonov sin, l. 256 ga je premagal Regul; pozneje je bil poveljnik na Siciliji, a se je l. 250 pri Panormu nesrečno bojeval zoper Metela: Ci.

3. zet Hamilkarja Barke, po čigar smrti (l. 228) je Hispanijo popolnoma podvrgel kartažanski oblasti. Ustanovil je Novo Kartagino ter z Rimljani sklenil pogodbo glede Ibera kot mejne reke; l. 221 ga je umoril maščevalen Hispanec: N., L., Iust.

4. mlajši Hanibalov brat, eden največjih kartažanskih vojskovodij. V drugi punski vojni se je najprej v Hispaniji slavno vojskoval proti Rimljanom; ko ga je nato brat Hanibal (l. 207) poklical na pomoč, je šel z veliko vojsko čez Pireneje in Alpe v Italijo. Ob reki Metavru sta ga rim. konzula Livij Druz in Klavdij Neron premagala po hudi bitki, v kateri je tudi padel: L., H., O., Sil.

5. Gizgonov sin, Sofonibin oče, se je pod Hanibalovim bratom bojeval v Hispaniji (l. 214—207): L.

6. poveljnik v vojni zoper Masiniso in v tretji punski vojni proti Rimljanom, umrl kot ujetnik v Italiji: Ci., L. epit, Val. Max., Fl. — Od tod adj. Hasdrubaliānus 3 Házdrubalov: funus Sid.

hastātus 3 (hasta) s kopjem —, s sulico oborožen: prima acies T., Bellona Stat., turmae hastatae Val. Fl. (o konjenikih). Od tod subst.

1. hastātī -ōrum, m
a) kopjaniki, suličarji: dux hastatorum, decem milia hastatorum Cu.
b) occ. suličar, kopjaník, hastati = prvi bojni red rim. legije, katere 30 maniplov je bilo razdeljenih v tri bojne vrste (rede) po 10 maniplov: v prvem redu je stalo 1200 suličarjev (hastati), v drugem 1200 „prvakov“ (suličarjev druge vrste) (principes), v tretjem 600 „tretjakov“ (suličarjev tretje vrste) (triarii). Po tretji punski vojni so stali principes v prvem, hastati v drugem bojnem redu, za njimi pa triarii: Varr., O., pugna ordinaria per principes, hastatos et triarios L.

2. hastātus -ī, m
a) (sc. ordo) kopjaniška stotnija: primus hastatus Ci., C. idr., signifer secundi hastati L.; s celotnim izrazom: mihi T. Quinctius Flamininus decimum ordinem hastatum adsignavit L. mi je poveril poveljstvo nad 10. stotnijo suličarjev.
b) (sc. centurio) stotnik kopjaniške stotnije: primus —, secundus hastatus P. Veg. stotnik prve, — druge stotnije suličarjev.

hastīle -is, n (hasta)

1. drog, deblo, kol, ročník: detorta hastilia Sen. ph. krivi koli, h. candelabri Vulg., arcus curvantur flexis hastilibus Amm. po zapognjenem lesu; kot opora mladim trtam in drugim rastlinam = kolec, količ(ek): Col., Plin., Hier. ap. Aug., rasae hastilia virgae fraxineasque aptare sudes V.; pesn.: densis hastilibus horrida myrtus ali myrtus validis hastilibus V. z močnim vejevjem.

2. occ. kopjišče, sulišče: ferrum, quod ex hastili in corpore remanserat N., missile telum hastili abiegno L., bipalme spiculum hastili semicubitali infixum L., e silva hastile recisum O., hastile tergo eripuit; ferrum tamen ossibus haesit O., h. de vepribus Col.

3. sinekdoha metalno kopje: adducto contortum hastile lacerto inmittit V., Picus fixurus apros … hastilia bina ferebat O., arma hastilia Cu. metalno orožje, curvatum h. Iuv., h. contorquere Sil., h. torquere Vop.

hastula¹ -ae, f (demin. hasta)

1. paličica: hastula regia „kraljeva paličica“, bot. zlatoglav: Plin. (po drugih assula regia), Ap. h.

2. vejica: Sen. ph.

3. majhno kopje, suličica: Fr.

hat¹ [hæt] samostalnik
klobuk; kardinalski klobuk
figurativno kardinalstvo

sleng my hat! za vraga!
top hat cilinder
britanska angleščina, sleng a bad hat pokvarjenec
as black as my hat čisto črn
figurativno red hat kardinalstvo
hat in hand hlapčevsko, servilno
high hat domišljav
hats off to him! klobuk dol pred njim!
under one's hat v tajnosti, skrivoma
ameriško at the drop of a hat takoj, zaradi najmanjšega povoda
I'll eat my hat if naj me vrag vzame, če
his hat covers his family čisto sam je, nikogar nima
to hang up one's hat in s.o.'s house obnašati se v tuji hiši po domače, ugnezditi se pri kom
to keep it under one's hat obdržati kaj zase
to pass (ali send) round the hat for pobirati denarne prispevke za
to raise one's hat odkriti se v pozdrav
to receive the hat postati kardinal
to take one's hat off to s.o. klobuk pred kom sneti
to throw one's hat in the ring izzvati koga na boj
to talk through one's hat širokoustiti se, pretiravati
to touch one's hat dotakniti se klobuka v pozdrav

*hâter [ɑte] verbe transitif pospešiti, požuriti; pohiteti z, podvizati, priganjati

se hâter (po)hiteti
hâter le pas pospešiti korak
il se hâte de répondre on ne izgublja časa z odgovorom
hâte-toi lentement! hiti počasi!

hauen (haute/hieb, gehaut/gehauen)

1. udariti, tolči, mlatiti; an/auf/in tolči po, udariti po, razbijati po

2. (werfen) vreči, treščiti, zagnati, zalučati

3. Wald: sekati, Gras: kositi; einen Menschen: premlatiti; in Stein: vklesati eins/eine hinter die Ohren hauen primazati okoli ušes; jemanden zum Krüppel hauen premlatiti skoraj do smrti, polomiti kosti; in dieselbe Kerbe hauen trobiti v isti rog; auf die Finger hauen usekati po prstih

Haupt, das, (-/e/s, Häupter) glava; der Familie, Kirche usw.: poglavar; Baukunst, Architektur beim Bogen: čelo; beim Berg: vrh; jemanden aufs Haupt schlagen figurativ dati (komu) eno po nosu; eins aufs Haupt kriegen dobiti jo po nosu/po glavi; zu Haupten ob vzglavju, za vzglavjem; an Haupt und Gliedern temeljito, od vrha do tal

hauriō -īre, hausī, haustum, pt. fut. haustūrus, pa tudi hausūrus: V., Sil., Stat., Cl. (haurio nam. hausio)

I.

1. črpati, zaje(ma)ti: aquam ex puteo Ci., de dolio Ci. (gl. dolium) lymphas de gurgite V., liquores, undas O., manūs haustā … abluit undā O.; occ. (kri) preli(va)ti: sanguinem Ci., Lucan., Ps.-Q., hauriendus aut dandus est sanguis L. moramo (tujo) kri prelivati ali (svojo) dati, h. cruorem O., multum sanguinis Cu.

2. metaf. zaje(ma)ti = povze(ma)ti, posneti: ex natura ipsa hausimus legem Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., ut ea a fontibus potius hauriant, quam rivulos consectentur Ci., fontes adire et haurire praecepta H., h. de faece Ci. zajemati iz brozge = vzeti od slabih govornikov, ex vano h. L. iz nezanesljivih virov povzeti (o zgodovinopiscih); occ. vzeti, jemati, nab(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati: sumptum ex aerario Ci., aurum ex Syriae gazis Ci., arbusta ab imis radicibus Lucr. izruvati, ex parvo H., pulverem palmis O., pulvis haustus O., Hecabe hausit inque sinu cineres secum tulit Hectoris haustos O., terraeque immurmurat haustae O. v izgrebeno zemljo, haurit arenas ungulā Stat. razriva pesek, se globoko vdira v pesek.

II.

1. izčrpati, zajeti: totiens haustus crater O. iz katerega se je tolikokrat zajelo; occ. izprazniti, izpiti: pateram V., pocula ore O., illi avide exceptum pateris hausere cruorem Val. Fl.; pren.: calamitatem Ci. ali dolorem Ci., Sil. izpiti čašo nesreče, voluptatem Ci., T. ali libertatem L. uživati, supplicia scopulis V. pretrpeti.

2. metaf.
a) izsrkati, izsesati, oslabiti, zapraviti: Italiam … faenore hauriri T., non … profligator, ut plerique sua (svoj denar) haurientium T., h. Latium Sil. premagati, patrias opes Mart.
b) dokončati, dovršiti: medium sol igneus orbem, hauserat V., vastum h. iter Stat.
c) (telesne dele) odpreti, predreti, prebosti: ictu ventrem atque inguina L., latera ac ventres equorum cornibus Lucr., latus gladio V., Cu., haerenti latus O., latus Hiberi, latus ense Sil., rostro femur O., pectora ferro O., pectus gladio Quadr. fr., iugulus Caesaris haustus Lucan., fama tradidit Camurium … inpresso gladio iugulum eius (sc. Galbae) hausisse T.; pesn.: non lumen, … loca luminis haurit O. ne iztakne oči, … prevrta le očesni jamici; pren.: cum … haurit corda pavor pulsans V. prešine, oslabi.

III.

1.
a) vase črpati, — vleči, zajemati, sprejemati, vsrkavati: alveus haurit aquas O. zajema vodo, cum primae lucem pecudes hausere V. = so se porodile, auras V. ali caelum h. Iuv. sapo loviti, dihati; pesn.: suspiratūs h. O. globoko dihati.
b) srebati, srkati, piti: accedere fontīs atque h. Lucr., hauriendum sanguinem … praebere L., quos (lacūs) si quis faucibus hausit O., h. aquam, humorem Cu., non respirare in hauriendo Plin., h. plurimum meri Suet., venenum Suet., Aur., potio hausta Suet., h. sanguinem caprinum Aur.
c) požreti, pogoltniti, použiti, zaužiti: ardentes ore carbones Val. Max., cibos integros Col., solidos cervos Plin.; pren.: semisomnos hausit flamma L., aggerem ac vineas … incendium hausit L., cunctos … incendium hausit T., Pompei theatrum igne fortuito haustum T. pogorelo, zgorelo, colonia igni hausta T., seu me … hauriet … ignis Val. Fl., progeniem hauserunt flammae Sil., multos hausere gurgites L., hauriuntur gurgitibus T., domus hausta fluctu est Val. Fl., arbores in profundum haustae (sunt) L. so se v globočino zvalila (padla), hauriri urbes terrae hiatibus Plin. pogreznila; pesn.: pariter pallor ruborque purpureas hausere genas Stat. = sta se po … licih razlili.

2. metaf. (z očmi, ušesi, duhom, srcem) „vsrkavati“, požirati, zaznati, hlastno sprejeti, navzeti se česa: oculis ea pectoris hausit O. je zaznal, vocem his auribus hausi V. ali auribus hausi talia dicta meis O. sem začul, slišal, v istem pomenu tudi brez auribus: strepitum exterritus hausit V., magnum sonantes haurit Val. Fl.; oculis auribusque haurire tantum gaudium L., quid eum non sorbere animo, quid non haurire cogitatione censetis? Ci. da ne pije v duhu na dušek, hoc animo hauri V. to si k srcu vzemi, animo spem inanem h. V. vdajati se praznemu upanju, haurit pectore ignes ali flammas latentīs hausit O. (v srcu) se mu je vnel plamen (skrivne) ljubezni, h. artes T., studium philosophiae acrius T. prevneto se baviti z … , expugnationes urbium … hauserant animo T. so se bili namenili, h. eloquentiam, ius, rem militarem T.

Opomba: Star. obl.: impf. act. haurībant Lucr., cj. pf. haurierint Varr. fr., ind. plpf. haurierant Vulg., pt. pf. haurītus Ap., pt. fut. haurītūrus Iuvenc., sup. haurītū Ap.

Haus, das, (-es, Häuser)

1. hiša, Tierkunde hišica Haus und Hof vse premoženje; zu Haus/zu Hause doma; zu Haus sein biti doma; nach Haus domov; außer Haus (Verkauf) čez cesto; von Hause aus že po rojstvu, od otroških let, po osnovni orientaciji, po osnovnem poklicu; öffentliches Haus javna hiša; außer Haus essen: zunaj

2. dom (Haus der Kultur dom kulture); im Parlament: zbornica

3. (königliches) Haus (kraljevska hiša, dinastija)

4. družina: (Dame/Herr/Sohn/Tochter/Freund) des Hauses hišni, družinski sein Haus bestellen urediti vse zadeve, narediti oporoko; ins Haus stehen biti pred vrati; Haus an Haus v sosednjih hišah; jemandem das Haus verbieten prepovedati si obiske (čigave/koga); Häuser bauen auf jemandem zaupati v koga; von Haus zu Haus od hiše do hiše

*haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

la haute (populaire) visoki krogi
l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
à haute voix glasno
au haut de na višini (česa)
au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
de haut od zgoraj, figuré zviška
de haute lutte s silo, siloma
de haute mer visokomorski
de haute tête dvignjene glave
d'en haut od zgoraj, z neba
du haut de z vrha
du haut du balcon z balkona
du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
en haut zgoraj, navzgor, kvišku
en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
là-haut tam, tu gori, zgoraj
sur le haut du jour okoli poldneva
tout haut čisto glasno
haut la main brez truda, lahkó, igraje
haut les mains! roke kvišku!
haut les bras! na delo
haut les cœurs! kvišku srca!
la mer est haute morje je razburkano
Chambre haute (politique) gornja zbornica
(chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
mer féminin haute plima
ton masculin haut aroganten ton
ville féminin haute gornje mesto
ordre masculin d'en haut višji ukaz
le Très-Haut (religion) Vsemogočni
haut-allemand, e visokonemški
haut et court kratkomalo
haute antiquité féminin davni stari vek
la Haute Italie gornja Italija
les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
haut commandement masculin višje poveljstvo
haute conjoncture féminin visoka konjunktura
haute considération féminin visoko čislanje
haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
la Haute Couture vodilne modne hiše
hautes études féminin pluriel visokošolske študije
haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
la haute finance denarna aristokracija
haut fourneau masculin plavž
haute futaie féminin visoki gozd
haute main féminin glavno vodstvo
haut mal masculin božjast
la haute mer odprto morje
haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
haute nouveauté féminin zadnja modna novost
haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
haute trahison féminin veleizdaja
haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
avoir la haute main imeti premoč
avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
avoir de hautes visées visoko stremeti
être haut de jambes imeti dolge noge
faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
gagner le haut zbežati
jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
parler haut glasno govoriti
penser tout haut glasno misliti
porter haut la tête visoko nositi glavo
le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
tenir la bride haute brzdati, krotiti
tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
tenir en haute estime visoko ceniti
tenir le haut du pavé biti gospodar po

*hauteur [otœr] féminin višina, vzpetina, visokost; nadutost, arogantnost; vieilli vzvišenost, plemenitost

être à la hauteur biti kar najbolj sposoben
être à la hauteur de la situation biti kos položaju
l'avion prend de la hauteur letalo se dviga
tomber de (toute) sa hauteur pasti po vsej svoji dolžini, figuré biti zelo presenečen, z neba pasti