Franja

enovratni glog stalna zveza
botanika Crataegus monogyna (drevo ali grm) ▸ egybibés galagonya
Sopomenke: enovrati glog

ēnsis -is, m (indoev. kor. ens sovražno zadevati)

1. meč: Varr. fr., Poeta ap. Ci., Lucr., L., H., Tib. idr., lateri adcommodat ensem V., ferit ense Osirim V., ensis aereus V., falcatus ali hamatus O., civilis Sen. rh. rabeljski meč za državljane; facie positi ensis Mel. v podobi ležečega meča; pesn. pl. (o enem meču): Diomedeos Aeneas fugerat enses O.

2. met.
a) vojna, vojska: ensibus ignotis Sil., tuos parvo memorabis enses Stat.; tudi = moritev: lateque vagatus ensis Lucan.
b) kraljevsko dostojanstvo: saevum in populos puer accipit ensem Lucan.
c) ozvezdje Orion: quo sidere vibret Ensis Val. Fl.

entendederas moški spol množina domače pamet, razum

corto (ali duro) de entendederas trapast, trdoglav

enter [éntə]

1. neprehodni glagol
nastopiti; lotiti se; zatopiti se; sodelovati; prijaviti se; domisliti se, razumeti; udeležiti se

2. prehodni glagol
vstopiti, izlivati se; postati član (društva), včlaniti se; prijaviti se; zapisati, začeti; vknjižiti; cariniti; namestiti

to enter an appearance pokazati se na sestanku
to enter the church postati duhovnik
to enter to the credit of s.o. vknjižiti komu v dobro
to enter to the debit of s.o. vknjižiti v breme koga
to enter one's name vpisati se
to enter the goods deklarirati blago
to enter one's mind (ali head) priti komu na misel
to enter a treaty skleniti pogodbo
to enter short premalo deklarirati
to enter the war začeti vojno
to enter inwards (outwards) prijaviti za uvoz (izvoz)

enthȳmēma -atis, n (gr. ἐνϑύμημα), ret.

1. krepka, jedrnata misel ali sklep, razmišljanje, refleksija, dokazovanje: Luc., Sen. rh., Q., Iuv.

2. dokazovanje iz nasprotnega: Q. (V, 10, 1; V, 14, 2); v grški pisavi: Ci.

entrare

A) v. intr. (pres. entro)

1. vstopiti, vstopati:
entrate! entrate! naprej!
entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat

2. pren. vtikati se:
smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo

3. iti, stati; vriniti se:
il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo

4. stopiti, iti v:
entrare in magistratura iti v sodstvo
entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
entrare in convento, in religione pomenišiti se

5. pren. začeti:
entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
entrare in argomento iti k stvari
entrare in ballo, in gioco vmešati se
entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
entrare a dire, a parlare spregovoriti
mi entrò la paura zbal sem se
entrare in agonia stopiti v agonijo
entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
entrare in bestia pobesneti
entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
entrare in vigore stopiti v veljavo
entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last

B) m začetek (časovnega obdobja):
sull'entrare della primavera na začetku pomladi

entrer [ɑ̃tre] verbe intransitif vstopiti, stopiti v; priti noter; militaire vkorakati; marine pripluti; (vlak) pripeljati, zavoziti (na postajo); trčiti (dans v, ob); figuré spuščati se (dans v); udeležiti se (dans quelque chose česa); pristopiti; verbe transitif uvesti, vtakniti (dans sa poche v žep); commerce vnesti, vknjižiti; uvažati (des marchandises blago)

entrez! vstopite! naprej!
défense d'entrer! on n'entre pas! vstop prepovedan!
faire entrer privesti noter, spustiti noter
faire entrer une lettre dans une enveloppe vtakniti pismo v zalepko
faire entrer en ligne de compte upoštevati, vzeti v poštev
laisser entrer le jour, le soleil odpreti okna svetlobi, soncu
faire entrer dans le secret uvesti v skrivnost
entrer en action stopiti v akcijo (tudi militaire)
entrer dans les affaires des autres vmešavati se v tuje zadeve
entrer pour beaucoup dans quelque chose imeti velik vpliv na kaj, mnogo k čemu prispevati ali pripomoči, igrati veliko vlogo, mnogo pomeniti pri čem
entrer en but (sport) doseči točko (gól)
entrer dans la caisse pri(haja)ti v blagajno (denar)
entrer en campagne (militaire) iti na vojsko
entrer dans une carrière, dans le commerce lotiti se nekega poklica, postati trgovec
entrer dans la chair (za)rezati (se) v meso (o vrvi)
entrer en charge, en fonctions, en service nastopiti, prevzeti službo
entrer en circulation priti v obtok (denar)
entrer en colère, en fureur razjeziti se, pobesneti
entrer en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) dobiti (telefonsko) zvezo
entrer en comparaison začeti primerjati
entrer dans la composition tvoriti sestavni del (de quelque chose česa)
entrer en considération priti v poštev, biti upoštevan
entrer en conversation avec začeti, spustiti se v pogovor z
entrer en correspondance avec začeu si dopisovati z
entrer en coup de vent privihrati v
entrer dans les détails iti, spuščati se v podrobnosti
entrer dans l'enseignement stopiti v učiteljski poklic
entrer dans une famille primožiti, priženiti se
entrer en gare (vlak) zavoziti v postajo
entrer en guerre stopiti v vojno
entrer dans les intérêts de quelqu'un varovati interese "kake" osebe
entrer en jeu (figuré) pri- vključiti se; začeti veljati
entrer en ligne de compte priti v poštev, iti za (kaj)
entrer en matière priti k stvari
entrer en ménage omožiti se
il lui entra ses ongles dans la main zadrl, zapičil mu je svoje nohte v roko
entrer en pourparlers začeti pregovore
entrer en pratique priti v prakso
entrer en relation d'affaires stopiti v poslovne zveze
entrer en religion, au couvent iti, stopiti v samostan
entrer pour rien dans biti brez pomena pri (v, za)
entrer en scène (théâtre) stopiti na oder, nastopiti (na odru)
entrer dans le sens de quelqu'un razumeti koga
entrer dans le vif du sujet priti k (jedru) stvari
entrer en vigueur stopiti v veljavo
entrer dans les vues de quelqu'un deliti s kom mišljenje, biti istega naziranja
cela ne m'est pas entré dans la pensee to mi niti v glavo ni padlo, še v sanjah nisem pomislil na to
on ne peut rien! ui faire entrer dans la tête ničesar mu ne moreš razložiti, dopovedati
cela ne veut pas entrer (dans ma tête) to mi ne gre v glavo
je ne veux pas entrer dans ces considérations ničesar ne maram vedeti o tem

ēnūbō -ere -nūpsī -nūptum poročiti se, (o)možiti se iz svojega rodu ali stanu, iz mesta: enubere sinendo e patribus (iz patricijskega stanu) L., Verginiam … , quod e patribus enupsisset, sacris arcuerant L.; abs.: extra filias, quae enupsissent (namreč iz enega mesta v drugo) L.

Enȳō -ūs, f (Ἐνυώ) Enijo (gen. Enije) ali Enija (-je), vojna boginja (= lat. Bellōna): Sil., Stat.; met. vojna, vojska: Mart.

eō² -īre -iī (pesn. in neklas. tudi -īvī) -itum

I. na splošno o telesnem gibanju in premikanju, torej = iti, priti, hoditi, jezditi, voziti se, jadrati, plavati, leteti, letati, premikati se idr.; vrste premikanja določajo samostalniki;

1. abs.: Syrum ire video Ter., i, lictor L., eat nobiscum Ci., copias suas non ituras esse N., negant medici sine nervis posse ire Petr.; kot imp., uvajajoč druge imp.: ite, ferte citi V.; iron.: i, nunc, offer te V., i nunc et versus meditare H.; z notranjim obj. (= ἰέναι ὁδόν): iter altum ire V., itque reditque viam V., ire novas vias Pr. potovati (na pot iti) v neznane dežele, ignotas ire vias Val. Fl.

2. iti kam
a) z acc.: ire malam rem ali malam crucem Kom. = iti k vragu, ire exsequias Ter., ali pompam funeris O. za pogrebom iti, ire Tolosam Ci., Italiam V., nos sitientes ibimus Afros V., infitias ire Cu. tajiti, quod nemo infitias ibit N.
b) pesn. tudi z dat.: ibat bello (v boj) Virbius V., ire viro Pr., ire sorori Sil. iti k … ; z dat. commodi: ire (suis) subsidio (na pomoč) C., N.
c) s sup.: cubitum ire Pl., Ci., dormitum ire H., venatum (na lov) iri V., ludos spectatum ire N.; pren. (prim. II. 4.) hoteti, nameravati kaj storiti: tu mihi laudem is quaesitum Ter., ei servitum ire V. služiti mu hoteti, ultum ire iniurias S., ultum ire, repletum ire Cu., neu gentem perditum iret L., alienas pecunias ereptum ire Plin., res Romanas armis scelestis raptum ire T., illusum ire pueritiae T., Arsacidarum fastigium ultum ire volens T.; v tej zvezi tudi inf. pr. pass. īrī, s katerim se tvori inf. fut. pass.: rescitum iri Ter., occisum iri Ci., leve visum iri N., relictum iri S.; s stopljenim m tudi npr. defensuiri, reddituiri.
č) z inf.: it visere Ter., in Ephesum hinc ibit aurum arcessere Pl.
d) s praep.: ire ad tonsorem Pl., ad cenam, ad forum Ter., ad Dionem eant inermes N., ire in colloquium ad aliquem L., ad solitum opus O., ad mortem Cu., ad urbes Ausonias Val. Fl., ad Graeciam Amm., in carcerem Pl., i in malam crucem Pl., ali in malam rem Ter. = da te zlodej! vrag te nesi! ire in exsilium Ci., in idem conclave Ci., in consilium Ci., in suffragium L.; drž.pr. (o glasovanju v kuriji, v senatu): in alicuius sententiam (pedibus) ire Ci., L. pritegniti komu, sprejeti mnenje ali nasvet koga, ire in eam partem, qua sentitis Plin. iun., itum in sententiam Rubelli Blandi T., itum est in voluntatem quorundam Amm. obveljalo je mnenje nekaterih, ire in alia omnia Ci. ali in aliena omnia Ci. ep. glasovati zoper, za nasprotno, nasvet zavreči; jur: in ius ire Pl., Ci., N. pred sodišče stopiti, pred sodnika priti, in ius ire ad aliquem Aur. na sodbo iti h komu, ire ad iudicem L., in forum Q.; ire sub furcam H., sub terram Suet. — Od kod? z adv.: unde is? Ter., eodem, unde ierat, se recepit N.; pren.: nesciebam, quorsum tu ires Ter. kam meriš (s tem); z abl.: portis V. pri vratih ven, sacris O. od darovanja, it tectis manus Val. Fl.; s praep.: a navibus, de imis sedibus, e consilio V. Kje? sl. večinoma kod? z abl. loci: viā L., quā viā itur Hennam Ci. koder se gre v Heno, ibam forte viā sacra H., eodem itinere ire L., ut eā (sc. via) elephantus … ire posset, quā … N.; s praep.: in via Ter., per Italiam L., per amnes O. Kako? z adv.: i prae Pl., modestius ire obviam Pl., obviam ire alicui N., ire celeriter Ci., L., tuto Ci., tardius S., retro Cu., cessim Iust.; z abl. modi: maximis itineribus L. v kar najbolj pospešenih pohodih, immissis habenis ire Val. Fl. jezditi; s predik. določilom: cui Achates it comes V. ki ga spremlja Ahat, praecipitem ire Iuv., Suet., mores ire coepisse praecipites L., propadati, L., errantem ire Q.; z abl. instrumenti: gradibus grandibus ire Pl., pedibus ire peš iti: Pl. ali po suhem iti: L., navibus ire V., Suet., ali puppibus ire O. (od)pluti, equo ire V., equis ire L. (od)jezditi (prim.: super equos ire Iust. jezditi), curru, plaustro ire L. voziti se, alis ire Val. Fl. po zraku leteti, leteti; cursu ire Val. Fl. podobno: in equis quattuor ire O. voziti se v četverovprežnem vozu, bigis it Turnus in albis V. se pelje, ire in reda Mart.; pesn. abs.: prosequitur surgens a puppi ventus euntes V. proč plujoče, odrivajoče, equites ibant tercentum V. je jezdilo proč, je odjezdilo, ventus adspirat (Iridi) eunti V. leteči.

3. occ. (voj.)
a) ire ad saga Ci. po vojni plašč iti = ire ad arma Caelius in Ci. ep., L., Vell., ali in arma Fl. (za) orožje zgrabiti, za orožje prijeti, na boj (vojno) pripravljati se, ire in ordines Cu., ali in aciem Q., T.
b) ire ad (adversus, in, contra) aliquem iti nad koga, napasti ga, lotiti se ga, nasproti iti (stopiti) komu: infestis signis ad se ire C., veriti, ne ad se iretur L., ad hostes isse Q., ire contra hostem C., in hostem L., Cu., Stat., in hostes Val. Fl., in Euryalum V., in Iovis ire domum O. (o Gigantih), ire adversus hostem T.; tudi (o krajih, utrdbah): ire in Capitolium L., in turrim Iuv.; z adv.: obviam ire hostibus N., ire contra T.; pren. (v nevojaškem pomenu): dictis it contra dicta tyranni V., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V.

II. pren. (o stvareh)

1. iti, hoditi, vzdigniti (vzdigovati) se, prodreti (prodirati), teči: qua sucus non it in artus Lucr., sanguis naribus ibat Lucr. je udarjala iz nosa, it naribus ater sanguis V., per artus it cruor V., per artus sudor iit V., it fumus in auras V., Euphrates ibat iam mollior undis V., Timavus it mare proruptum V. teče, da bi prodrl v morje, per caelum ibit (Phoebe = luna) V., tempestas it per campos V. razsaja, buči, Eurus … desinit ire Pr. veti (pren.: cum a Theodosii partibus in adversarios vehemens ventus iret Aug., telum it Lucr., iit (ali īt) hasta Tago per tempus utrumque V., quantum semel ire sagitta missa potest O., quamvis remige puppis eat O., duce te … it ratis? Val. Fl., it bello tessera signum V. gre okrog, kroži, circulus auri it per collum V. obdaja vrat; alvus non it Ca. telo je zapečeno; pesn.: ibat tripes grabatus Mart. je šla s teboj; (o rastlinah) pognati (poganjati), (vz)kliti: Ca.; o abstr.: iti, širiti se, razširiti (razširjati) se: it clamor ad aethera = (dat.) caelo V., fama it per urbes V., per oppida facti rumor it O., si non tanta quies iret V. ko bi ne nastopil (nastal), pugna it ad pedes L. začne (začenja) se bojevanje peš.

2. preiti, preteči, (pre)miniti ([pre] minevati), (iz)giniti: dies it Pl., quotquot eunt dies H., it dies et redit Val. Fl., homo it Lucr., eunt anni O., sex mihi natales ierant O., sic eat quaecumque Romana lugebit hostem L. pogini.

3. napredovati, od rok iti; izteči (iztekati) se: ut res ire coepit, haud scio, an id futurum sit Ci., de Attico optime it Ci. ep., saevae nutu Iunonis eunt res V., di … eodem cursu … res ire patiantur Cu., miror ista sic ire Sen. ph., omnia fatis Caesaris ire videt Lucan., ponerent odia in perniciem itura T.

4. preiti v kaj, prehajati v kaj: sanguis it in sucos O., ire in corpus Q. v meso iti, (o)debeleti.

5. it in saecula vest pride do poznih vekov: ibit in saecula fuisse principem, cui … Plin. iun.

6.
a) v kako stanje spraviti se ali priti, začeti kaj, spustiti (spuščati) se v kaj, zagnati se v kaj, vda(ja)ti se čemu, lotiti se česa, nameravati kaj: ire in matrimonium Pl. stopiti, cogit amor homines ire in lacrimas V. razjokati se, ierat in causam praeceps L. zagnal se je bil na vrat na nos v stvar, in subsidium (= dat.: subsidio) ire Ci., ire in poenas V., O., in scelus O., ire exemplis deorum O. primerjati se z bogovi, ire per leges O. vdati se zakonom, prevzeti jih, ire in crudelitatem O., in litem certaminis O., in rixam Q., ibatur in caedīs T., ire in exemplum T., ire in sudorem Fl. spotiti se; pomni: ire in duplum Ci. še enkrat tolikšno globo dati (plačati).
b) ire per aliquid tako rekoč kaj prehoditi = kaj prebiti, doživeti: ire per laudes (slavna dejanja) tuorum O., ire per exempla cognata O. isto kazen trpeti kakor sorodniki, ire per disciplinas Q.

7. v podkrepitev imp. ali fut.: ite agite Pl., i verbis virtutem illude superbis V., i sequere Italiam V., i nunc et iuvenis specie laetare tui Iuv., ibo et modulabor V.

Opomba: Ker je glag. intranzitiven, se lahko v pass. rabi le brezos. (v 3. osebi sg.): itur, ibatur, eatur, eundum est. — Star. inf. pr. īrier (= īrī): Pl. Skrčene obl.: isti(s) = iisti(s), isse(m) = iisse(m) Ci. idr.; īt = iit V., O., Sil.

eōdem, adv. (adv. abl. neutr. sg. zaimka idem)

1. prav tu, prav tam, prav ondi: Val. Max., Suet., Plin. iun., res est eodem loci, ubi reliquisti Ci. ep., arduum est eodem loci potentiam et concordiam esse T. na enem (in istem) mestu.

2. prav tja: convenisse eodem complures eiusdem amentiae … socios Ci., eodem se recipere, eodem se conferre C., eodem proficisci C., N., Suet., collecti Troes glomerantur eodem V., oculis eodem spectantibus Q.; pren.: eodem vos pono et paro Pl., ego pol te redigam eodem, unde orta es, ad egestatis terminos Pl., ubi Marius haruspicis dicta eodem intendere videt S.; occ.
a) prav tja noter: vini sextarium eodem infundito Ca.
b) prav k temu, k temu še: eodem addito et oleum Ca.; pren.: addendum eodem est, ut ne … Ci., addite eodem istius edicta Ci., accedunt eodem multa merita Ci., eodem accedit, ut … ali quod … Ci., Edessa … et Beroea eodem concesserunt L.

epanalēpsis -is, f (gr. ἐπανάληψις) enkratna poudarjajoča ponovitev istega pojma ali iste misli: Serv.

ephēbēum ali ephēbīum -ī, n (gr. ἐφηβεῖον) vadišče mladeničev v palestri: Vitr.

Epidaphna -ae, f: T. ali Epidaphnēs: Plin. (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Epidafna, trg pred sirsko Antiohijo, antiohijsko predmestje (prim. Daphnē 2. pri daphnē).

epidermis samostalnik
anatomija (del kože) ▸ epidermiszV grobem ločimo tri plasti kože: gornjo plast ali epidermis, srednjo plast ali usnjico in spodnjo plast ali podkožje. ▸ Nagyjából három bőrréteget különböztetünk meg: a felhámot vagy az epidermiszt, a középső réteget vagy irhát és az alsó réteget vagy a bőralját.
Epidermis ali pokožnico sestavljajo žive celice s pigmentom, ki daje koži barvo. ▸ Az epidermisz vagy felhám élő, pigmenteket tartalmazó sejtekből áll, amelyek a bőr színét adják.

epigrus -ī, m lesen količek ali žebelj: Sen. ph.

epilogus -ī, m (gr. ἐπίλογος) čisto lat. peroratio ali conclusio, konec govora, epilog: Q., Lact., Amm., M., miserabiliores epilogos dicere Ci.

epoptēs -ae, m (gr. ἐπόπτες) epopt, (luč) gledajoči, t.j. tisti, ki je dospel do tretje ali najvišje stopnje v elevzinskih misterijih: Tert.

epulō -ōnis, m (epulum)

1. reditelj pri pojedini: III viri ali VII viri epulones Ci., L., Plin. iun., Gell. trojica, pozneje sedmerica svečenikov v Rimu, ki so pri javnih igrah skrbeli za pojedino in pri tem gledali na red; sg.: epulo: Enn. ap. Varr., triumvir epulo L.

2. kdor se rad udeležuje pojedin, pojedež, snedež, gostnik: Ci. ep., Ap.

Epulō -ōnis ali Epulōn -ontis, m Epulon(t), Rutulec: V.