Franja

naturalisé, e [-ze] adjectif sprejet v državljanstvo, naturaliziran

naturalization [nærəlaizéišən] samostalnik
politika naturalizacija, sprejem v državljanstvo; udomačitev, aklimatizacija

naturalize [nǽčrəlaiz]

1. prehodni glagol
naturalizirati, sprejeti v državljanstvo
jezikoslovje sprejeti (novo besedo); udomačiti (rastlino, žival)

2. neprehodni glagol
naturalizirati se, biti sprejet v državljanstvo, udomačiti se; baviti se s prirodoslovjem

Naturalleistung, die, Recht dajatev v naravi/v naturalijah

Naturallohn, der, naturalna mezda, plačilo v naravi

Naturalsteuer, die, davek v naravi

naturfarben naraven, v naravni barvi; nebeljen

Naturschauspiel, das, naravni prizor, prizor v naravi

nȁuhār prisl. (gr. charis) v korist

naumachiārius 3 (naumachia) k uprizorjenemu ladijskemu spopadu sodeč, k uprizorjeni pomorski bitki spadajoč: pons Plin. most, ki vodi na ladijsko bojišče; subst. naumachiārius -iī, m borec v uprizorjenem ladijskem spopadu, bojevnik v uprizorjeni pomorski bitki: Suet.

naumachie [nomaši] féminin (v starem Rimu) uprizoritev pomorske bitke; velik bazen, izkopan v cirkusu za tako predstavo

nauscō -ere (skrč. iz nāvīscō: nāvis) odpreti (odpirati) se v podobi ladje: nauscit cum gran[um fabae se aperit nascendi] gratia, quod sit non diss[imile navis formae P. F. (o bobu).

nauseō (nausiō) -āre -āvī (nausea, nausia)

1. imeti morsko bolezen: etiam nunc nauseo Pl., epistula, quam dedisti nauseans Buthroto Ci. ep., conducto navigio aeque nauseat ac locuples, quem ducit priva triremis H., si sine vomitu nauseavit Cels., num quis miratur in mari (se) nausiare? Sen. ph.

2. nauseo (nausio) = sploh slabo mi postaja, slabost me prevzema, sili me na bruhanje, bruham, bljuvam, bljujem, kozlam: quidlibet, modo ne nausiet, faciat Ci., ructantem et nauseantem conieci in Caesaris Octaviani plagas Ci. ep. rigavca in bljuvača, dominus crudus ac nausians Sen. ph.

3. meton. nauseo
a) (za)gnusi se mi kaj, (za)gabi se mi kaj, grdi se mi kaj, odpor, gnus (za)čutim do česa, zoprno mi je kaj, vznejevolji me, v slabo voljo me spravi kaj: quam bellum erat … confiteri potius nescire, quod nescires, quam ista effutientem nauseare Ci. take neumnosti govoriti, da se ti mora samemu gabiti, qui ad canticum sobrietatis, sicut ad potionem aqualem madidi nauseant Aug.
b) nagnusno, zoprno se vesti: hoc illis dictum est, qui stultitiā nauseant et, ut putentur sapere, caelum vituperant Ph.

naustibulum -ī, n (nāvis) ladjičasta posoda, posoda v obliki ladje: P. F., naustibulum vocabant antiqui vas alvei simile videlicet a navis similitudine Fest.

nȁuzvrāt prisl. v zameno, kot vračilo

navaleccanico

A) agg. (m pl. -ci) ki se nanaša na ladijsko strojegradnjo

B) m (pl. -ci) delavec v ladijski strojegradnji

navarin [navarɛ̃] masculin jagnjetina v obari

nàveliko prisl. na veliko, v veliki meri: tamo se naveliko pljačka

nāviculārius 3 (nāvicula)

1. zadevajoč plovbo s prevoznimi ladj(ic)ami, plovben; od tod subst.
a) nāviculāria -ae, f (sc. res) oddajanje ladj(ic)e v najem za prevažanje ljudi in blaga, prevozna plovba, potniško ali transportno ladjarstvo, pomorski potniški ali transportni promet, pomorsko prevozništvo: naviculariam facere Ci. ukvarjati se s pomorskim prevozništvom.
b) nāviculārius -iī, m lastnik najemnih ladjic (ladij) za prevažanje ljudi in blaga, najemni brodnik, ladijski prevoznik, ladjar: cum dixisset Vitulus, ecce tibi caldis pedibus quidam navicularius semustilatus inrumpit se in curiam Varr., mercatoribus et naviculariis inimicus Ci., mercatoribus aut naviculariis nostris incuriosius tractatis Ci., ut aratores, ut mercatores, ut navicularii Ci., vim … plerumque in mercatores navicularios audebant T., navicularii Niliaci Aurelius. ap. Vop., in naviculariorum negotio Amm.

2. ladijski, ladjarski, brodniški: onus, functio pozni Icti.

návidjeti se -dīmo se (ijek.), návideti se -dīmo se (ek.) živeti v ljubezni, razumeti se: vuk i lisica ne mogu se navidjeti