Franja

pictor -ōris, m (pingere) slikar: Varr., Ci. idr. Kot nom. propr. Pictor -ōris, m Píktor, priimek Fabijevega rodu (po nekem predniku, ki je bil slikar). Poseb.

1. Q. Fabius Pictor Kvint Fabij Piktor, udeleženec druge punske vojne in avtor v grščini napisanih letopisov, iz katerih je veliko črpal Livij: Ci., L.

2. Servius Fabius Pictor Servij Fabij Piktor, sodobnik Katona starejšega in avtor dela De iure pontificio: Ci.

picture¹ [píkčə] samostalnik
slika, podoba, risba, portret; predstava, duševna slika
pogovorno utelešenje, videz, slika; natančna podoba koga
figurativno grafičen prikaz, oris, nazoren opis
pogovorno lepa oseba, lep predmet
fotografija fotografija; film
množina kino
medicina klinična slika (blood picture krvna slika)

to be in the picture biti poznan, slaven
to come into the picture postati slaven, postati zanimiv
out of the picture nepomemben, pozabljen
to have one's picture taken fotografirati se
to sit for one's picture dati se slikati, pozirati za portret
to form a picture of s.th. ustvariti si sliko o čem, predstavljati si kaj
to keep s.o. in the picture stalno koga obveščati, gledati, da je na tekočem
to go to the pictures iti v kino
to be the picture of misery biti utelešena beda
the child is the very picture of his father otrok je izrezan oče
he looks the very picture of health videti je kot utelešeno zdravje
she is a perfect picture lepa je kot slika
TV picture frequency slikovna frekvenca
TV picture tube slikovna elektronka

Pīcumnus -ī, m in Pīlumnus -ī, m Pikúmnus (Pikúmen) in Pilúmnus (Pilúmen), brata, rim. boga, varuha zakonskih otrok in novorojencev: Varr. ap. Aug., Varr. ap. Non., Varr. ap. Isid., Serv. — Pilumnus (Pilumen) kot Danajin soprog, Davnov oče, Turnov praoče: V.

pīcus -ī, m (prim. skr. pika-ḥ h indijska kukavica, stvnem. speht = nem. Specht, lat. pīca)

1. žolna, detel: O., Plin. — Kot nom. propr. Pīcus -ī, m (Πῖκος) Píkus, latinski bog, Saturnov sin, Latinov ded, ki ga je Kirka spremenila v detla, ker je ni maral: V., O.

2. krilati lev, neko bajeslovno krilato bitje: Pl.

piči|ti (-m) pikati stechen, kača: beißen
figurativno kot bi ga pičila kača wie von einer Natter gebissen

pie² [pi] adjectif, invariable črn in bel, marogast; féminin sraka; figuré klepetulja

cheval masculin, jument féminin pie črno-bel konj, kobila
voiture féminin pie de la police črno-bel policijski avto
être voleur comme une pie krasti kot sraka
bavarder, jaser comme une pie mnogo govoriti, brbljati
(figuré) trouver la pie au nid napraviti veliko odkritje, srečno najdbo

pie moški spol (množina: piés, ameriška španščina ljudsko pieses) noga; taca, šapa; zadnja noga (živali); podloga, podstavek, stojalo; steblo, poganjek, mladika; usedlina; osnovna barva (pri sliki); stopica, stihovna mera; dolgostna mera (okrog 29 cm); konec; osnova, temelj; povod

pie adelante naprej
pie atrás nazaj
pie de altar župnijski postranski dohodki
pie plano ploska noga
aparato de pie ateljejski fotografski aparat
a pie peš
a pie firme trdno, vztrajno
soldado de a pie vojak pešak
al pie spodaj, na vznožju; približno
al pie de la carta na koncu pisma
al pie de la letra dobesedno
de pie(s) stoječ
en un pie de lujo razkošno (živeti)
en pie de guerra v vojnem stanju
cojea del mismo pie ima isto napako (pregreho)
dar pie (para) dati povod (za)
dar pie (a) popustiti, ukloniti se
dar con el pie (a) zaničljivo ravnati z
echar el pie atrás odstopiti od svojega naklepa
echar pie a tierra izstopiti; stopiti (s, z); razjahati
entrar con (el) pie derecho srečno začeti, z desno nogo vstati
estar de pie stati (na nogah)
estar en pie vztrajati; trajati
no poderse tener en pie biti čisto izčrpan
poner en pie na noge postaviti
ponerse de pie vstati
puesto en pie stoječ (na nogah)
se queda la duda en pie si... je še vprašanje, če ...
tomar pie ukoreniniti se
tomar pie (de) nekaj kot pretvezo uporabiti
tomar pie en opirati se na, sloneti na, temeljiti na
piés pl (foto) stativ
a cuatro piés po vseh štirih
a los piés de la cama ob vznožju postelje
traducido con los piés slabo preveden
de (los) piés a cabeza od glave do nog, skoz in skoz, popolnoma
sin piés ni cabeza brez glave in repa, nesmiseln
arrastrar los piés biti betežen od starosti
caer de piés zdravo kožo odnesti
faltarle a uno los piés izgubiti ravnotežje
ir con los piés adelante mrtev (pokopan) biti
írsele los piés a uno spodrsniti
irse por (sus) piés v beg se spustiti
haber nacido de piés pod srečno zvezdo rojen biti, biti srečen človek
pensar con los piés brezglavo ravnati, nične premisliti
poner piés en polvorosa popihati jo
tener (ali traer) muchos piés (bikob) biti zelo okreten, gibčen (bik)
eso no tiene piés ni cabeza to nima ne glave ne repa
¡a los piés de V.!; ¡beso a V. los piés! Vaš sluga! (španska vljudnostna formula, zlasti napram ženskam)
¡(póngame V.) a los piés de su señora! moje poklone Vaši gospe!
allí no se cabe de piés tam je vse nabito polno

piedestal [pjedɛstal] masculin podnožje, podstavek

se faire un piedestal de quelque chose (figuré) uporabiti kaj kot odskočno desko
mettre quelqu'un sur un piedestal zelo koga občudovati
tomber, dégringoler de son piedestal izgubiti ves svoj prestiž

piedra ženski spol kamen; zrno toče, toča; pečka; otroške jasli v najdenišnici

piedra de afilar, piedra de amolar osla, brusni kamen
piedra angular vogelni kamen, temelj
piedra arenisca peščenjak
piedra berroqueña granit
piedra de cal, piedra caliza apnenec
piedra del escándalo kamen spotike
piedra de toque preizkusni kamen, zlatarska oslica
piedra en bruto, piedra sin labrar surov, neotesan kamen
piedra falsa nepristen kamen
piedra auténtica pristen kamen
piedra filosofal kamen modrih
piedra fina drag kamen, dragulj
piedra fundamental temeljni kamen
piedra imitación imitiran (drag) kamen
piedra infernal peklenski kamen
piedra iris opal
piedra miliar miljni kamen
piedra pómez plovec, votlič
piedra sintética sintetičen kamen (dragulj)
piedra viva še ne lomljen kamen
casa de la piedra najdenišnica
poner (ali colocar) la primera piedra položiti temeljni kamen
cerrado a piedra y lodo tesno zaprt
no dejar piedra sobre piedra popolnoma porušiti
dormir como una piedra spati kot ubit
picar la piedra obtesati kamen
piedra movediza nunca moho cobija (fig) goste službe, redke suknje
las piedras hablan stene imajo ušesa

pierre [pjɛr] féminin kamen (tudi médecine); kamenje, kamnina

pierre à pierre kamen za kamnom, postopoma
de pierre iz kamna, kamnit
dur comme pierre (figuré) trd kot kamen
malheureux comme les pierres zelo nesrečen
pierre d'achoppement, de scandale kamen spotike; težava, ovira; nevarnost
pierre à aiguiser brus
pierre angulaire vogelni kamen
pierre artificielle sintetičen, drag kamen
pierre calcaire apnenec
pierre commémorative spominski kamert
pierres pluriel concassées gramoz
pierre fausse nepristen, ponarejen (drag) kamen
pierre à feu, à fusil, à briquet kresilni kamen
pierre fine pristen drag kamen
pierre fondamentale temeljni kamen
pierre funéraire nagrobni kamen
pierre gravée karneja
pierre de grès peščenec
pierre meulière mlinski kamen
pierre milliaire miljnik (kamen ob cestil)
pierre philosophe kamen modrijanov
pierre ponce plovec, votlič
pierre précieuse dragulj
pierre (sépulcrale, tombale) nagrobni kamert
pierre de touche (technique, figuré) preskusni kamen, zlatarska oslica
âge masculin de pierre (histoire) kamena doba
chute féminin de pierres padanje kamenja
tailleur masculin de pierres kamnosek
visage masculin de pierre hladen in nepremičen obraz
être comme une pierre changé en pierre (figuré) biti kot nepremičen kip
faire d'une pierre deux coups ubiti dve muhi z enim kamnom
jeter la pierre à quelqu'un (figuré) grajati, obsoditi koga
jeter une pierre dans le jardin de quelqu'un indirektno koga napasti
ne pas laisser pierre sur pierre ne pustiti kamna na kamnu
marquer un jour d'une pierre blanche, noire zaznamovati dan z rdečim (zaradi kakega uspeha), s črnim (zaradi kake nesreče)
il gèle à pierre fendre zmrzuje, da kamenje poka
c'est une pierre dans mon jardin to velja meni, to leti uame, to je udarec po meni
poser la première pierre položiti temeijni kamen
tomber comme une pierre pasti ko klada
trouver des pierres dans son chemin (figuré) naleteti, zadeti na težave

pieza ženski spol kos; sestavni del; kovanec; soba, del poti; vojska top; kamen; figura (pri šahu); mojstrovina; gledališka igra, glasbeno delo; nadomestni del

pieza amueblada opremljena soba
pieza de artillería top
pieza de examen izvod na ogled; mojstrovina
pieza de repuesto nadomestni del
pieza por pieza kos za kosom
en una pieza v enem kosu, skupaj
jugar una pieza a uno komu jo grdo zagosti
quedarse en (ali hecho) una pieza kot okamenel obstati
por piezas po kosih
hacer piezas razkosati

pige [piž] féminin, technique mera; populaire leto; honorar (novinarju) od vrste; typographie penzum za stavca; populaire ura

faire la pige à quelqu'un prekositi koga, napraviti bolje kot on
travailler, être payé à la pige delati, biti plačan od vrste (časnikar)

pīgnus -oris, včasih (a slabše) -eris, n

1. zastava, zastavek, zastavilo, jamstvo, zagotovilo, pígnus: Icti., pignori dare, accipere T. v zastavo, kot zastavo, pignera capere L. zastave jemati od senatorjev (za primer, če bi ne prišli na zasedanje), pignoribus cogere senatores Ci., pignori opponere se Pl. ali agrum Ter. zastaviti, imperi pignora O., Palladium quasi p. salutis et imperii Ci.; occ.
a) stava, stavljena vsota: Cat., Val. Max., pignore certare cum aliquo V. staviti, posito pignore O.
b) zastavljenec, talec: sine pignore L., equites, pignora pacis L., pignora marium Suet. moški talci.

2. metaf.
a) o otrocih in drugih sorodnikih zastava (zastavek, zastavilo) ljubezni: Lucan., Plin. iun., Q., Stat., tot natos natasque et pignora cara nepotes O., pignora coniugum ac liberorum L., frangi adspectu pignorum suorum T.
b) zastava = poroštvo, dokaz: pignora da, per quae tua propago credar O., magnum p. abeo rei publicae datum se liberam civitatem esse velle Ci., publicae necessitudinis pignora Ci., p. voluntatis, iniuriae Ci., nullum erga me benevolentiae pignus atque indicium omisistis Cu.; pignus est z inf.: est et hoc ipsum melioris ingenii pignus, non corrumpi bonitate eius Sen. rh.

píhati to blow; to puff; (hladiti s pihanjem) to cool (with one's breath)

veter piha the wind blows, is blowing
píhati od jeze to burst with anger, to fret and fume
píhati kot lokomotiva to puff like a steam engine

píhniti souffler

kot bi pihnil (figurativno) en un rien de temps, rapidement, en un tournemain, d'emblée, familiarno en un clin d'œil, en moins de rien, en cinq sec, le temps de dire ouf!
pihnem na to (familiarno) je m'en moque (comme de l'an quarante)!, je m'en fiche!, popularno je m'en fous

píhniti soplar

kot bi pihnil (fig) en un abrir y cerrar de ojos; en un instante
pihnem na to (fam) me importa un pito eso; de eso me río yo

pìjan -a -o pijan: trešten pijan pijan kot krava; mrtav pijan; pijan kao krava, kao ćuskija, kao klada; pijan kao čep, kao smuk, kao zemlja, kao klen; pijan kao sjekira, kao batina, kao metla, kao panj; uhvatiti se za koga kao pijan plota, držati se čega kao pijan plota

piján drunk, drunken; inebriated; tipsy; intoxicated; in a drunken condition

biti piján to be drunk; evfemizem to be under the influence (ali under the weather)
piján je kot muha he is dead drunk, he is as drunk as a lord
piján kot mavra (as) tight as an owl
piján kot klada, do nezavesti dead (ali blind) drunk, pogovorno dead to the world; žargon sloshed, soused, sozzled, smashed, plastered; drunk and incapable
piján kot žolna (as) drunk as a lord (ali a fish, a fiddler)
piján krví (figurativno) drunk with blood
piján od veselja wild with joy
postati piján to get drunk
kadar je piján, ne ve, kaj govori when he is in his cups, he doesn't know what he's saying
voziti avto v pijánem stanju to drive while under the influence of drink (ali while intoxicated), pogovorno to drink-drive

piján ivre, soûl (ali saoul) , enivré, gris, grisé, aviné ; popularno cuit(é), pompette, noir, bituré, paf, rond , (nekoliko) éméché , (argo) schlass

pijan do nezavesti complètement soûl, ivre-mort
pol pijan moitié ivre
biti v pijanem stanju être en état d'ébriété (ali d'ivresse)
biti lahno pijan être éméché, familiarno avoir bu un coup de trop
biti pijan kot čep, kot mavra être soûl comme une grive (ali une bourrique, un cochon, un Polonais), ivre-mort
biti pijan od svojih uspehov être enivré (ali grisé) par ses succès

piján embriagado, borracho

biti pijan (fam) tener una tajada (ali una merluza ali una curda ali una cogorza)
biti pijan kot čep, kot mavra estar hecho una uva, estar borracho como una cuba