Franja

duplus 3 (iz duo in indoev. kor. pel gubati, duplus torej = dvogub; prim. gr. διπλόος, kontr. διπλοῦς = διπλάσιος dvojen, umbr. dupla = lat. duplas (acc. fem. pl.), simplus, triplus) dvojen = dvakrat tolik, še enkrat toliko: pars Ci., dupla et tripla intervalla Ci., d. pecunia L., Sen. rh., d. donativum Suet., d. annona Veg. Subst.

1. duplum -ī, n dvojina = dvojno, dvakrat (še enkrat) toliko, dvojni (še enkrat tolikšen) znesek: Pl., Ca., dupli poenam subire Ci. ali in duplum ire Ci. dvakrat toliko globe plačati, iudicium dare in duplum Ci., in duplum cavere Suet. ali populo in duplum praediis cavere T., folia duplo maiora Plin., duplum virium Q., dupli vel et quadrupli irrogatio Plin. iun., actio dupli ali in duplum Icti., ut sit duplum quam colligere malebant Vulg. še enkrat toliko kakor … , facitis eum filium gehennae duplo quam vos Vulg. dvakrat več kakor sebe = dvakrat hujšega od sebe.

2. dupla -ae, f (sc. pecunia) dvojna cena: Pl., Varr., Sen. rh., Icti.

dürfen (durfte, hat gedurft) smeti (darf ich? ali smem?); lahko (das darfst du glauben to lahko verjameš); das dürfte (so sein) utegnilo bi (biti tako); Was darf es sein? Kaj želite?, S čim smem postreči?

dúri door

zapreti komu dúri pred nosom to shut (ali to slam) the door in someone's face

dūrius ali dūrēus 3 (gr. δούριος ali δούρειος) lesen: equus Aur. (o trojanskem konju); pesn.: duria nox Val. Fl. lesna noč = noč, v kateri so Grki zlezli iz lesenega konja.

dūrus 3, adv. dūrē in (predklas. in pesn.) dūriter (osnovni pomen „močan ko drevo“, prim. gr. δόρυ les, drog, kopje,δρῦς drevo, hrast, δρῡμός gozd, hrastje, lat. larix [nam. darix], dūrāre, dūritia, sl. drevo, drva)

— I. trd na otip in videz: corium attactu non asperum ac durum Varr., pellis Lucr., V., ferrum Lucr., H., silex, cautes V., aratrum, compes, bipennes, ligones H., alvus H., Cels. zaprtost, zapeka, cutis O. posušena, rubeta O., durior oris equus O. s trdim gobcem, ovum Cels. v trdo kuhano, gallina Cels. ne še mehko skuhana, aqua Cels. trda (= ki vsebuje mnogo trdih delcev), muria Col. razsol, s soljo prenasičen, lapis Plin., oculi duri trde (naspr. humidi): Plin., ali srepe, bolščave: Pl., cucullus Iuv. iz grobe tkanine, iuga premunt duriter colla Vitr., bracchia (catapultarum) … durius ducuntur Vitr. težje; subst. dūrum -ī, n
a) otrdel les vinske trte, olesenela trta: Col.
b) zapečeno blato: durum cacare Mart.

— II. pren.

1. trd
a) za okus = trpek: vinum Ca., Pall., sapor Bacchi V.
b) za sluh (o stvareh in osebah) = trdo zveneč, neskladen, grob, nespreten, surov: vocis genus … flexibile, durum Ci., durum verbum „beatitudo“ Ci., d. verba, d. compositio oratio Q., vox, consonantes, syllabae Q., cum mollia dure fiunt Q., dure inter se commissa Q., verba duriter aliunde translata Corn., quaedam alia ab illustribus poëtis ficta dure et rancide Gell.; (o pesniku): durus componere versūs H. nespreten, poëta durissimus Ci.
c) na videz (o upodabljajočih umetnikih in njihovih umetninah) = neotesan, nespreten, nevšečen, neizklesan: pictor durus in coloribus Plin., Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci., duriora Callon atque Hegesias, … molliora … Myron fecit Q., quid fusum durius esset H.; (o umetniku samem): pictor durus in coloribus Plin.

2.
a) utrjen, trden, neobčutljiv, močen, vztrajen: fortes et duri Spartiatae Ci., Atlas d., durum a stirpe genus, haec (extulit) … Scipiadas duros bello V., d. Hannibal, vindemiator, d. Iberia, o dura messorum ilia H., sine pascat durus aretque H., durum in armis genus L., d. iuvenci O., durissimus bos Varr., d. aliquis et agrestis Plin. iun.
b) neolikan, neomikan, neizobražen, neotesan, grob, robat, zarobljen, surov: ut vitā, sic oratione durus, incultus, horridus Ci., et moribus et ipso dicendi genere durior Ci., Stoici duriore et oratione et moribus Ci., doctrina (šola) paulo asperior et durior Ci., ne quid durum et rusticum sit Ci., duri tibi videor ingenii Sen. ph., membra moventes duriter Lucr., durius incedit? fac inambulet O.; pesn.: ducunt duras choreas O.; poseb. o epskem pesniku in epskem pesništvu: d. poëta, versus Pr., cothurnus (epsko pesništvo v naspr. z lirskim) O., pleraque dure dicere H.
c) nesramen, (pre)drzen: os Ter., duri puer oris et audax O., mihi videtur ore durissimo esse Ci., caput d., durae buccae fuit Petr., populi frons durior huius Iuv.
č) varčen, stiskaški: durus … nimis attentusque videris esse mihi H. (po nekaterih durus = duri laboris patiens).
d) trdega življenja vajen, trdoživ, trd do sebe: homo durus ac priscus Ci., durique severa Catonis frons Mart., duriter se habere, duriter vitam agere Ter.; v slabem pomenu = nedovzeten za kaj: C. Marius, qui durior ad haec studia videbatur Ci.
e) trd do drugih, trdosrčen, strog, neuklonljiv, brezčuten, krut, neusmiljen: satis pater durus fui Ter., durus in (do) plebem ordo Ci., durum agrestemque se praebere Ci., Varius est habitus iudex durior Ci., ipsis (creditoribus) durior inventus est C., d. genus V., d. miles, Ulixes O., educare aliquem duriter atque aspere Caecil. fr., duriter dicta Enn. fr., duriter facere Ter., durius aliquid appellare, durius accipere Ci., durius vitae suae consulere C. sam se usmrtiti, samomor napraviti, durius in deditos consulere L., durissime aliquem punire Hadrian. in Ulp. (Dig.); enalaga: animus Ci., ingenium H., durius ferro pectus O., d. mentes Val. Fl., vultus, supercilia O., duro perdere ferro O. neusmiljeno z „železom“ usmrtiti; durum est z inf. trdosrčno je, neprijazno je: durum est admittere O., durum estnegare Plin. iun.

3.
a) (o letnem času in vremenu) neprijeten, neugoden, hud: durius tempus, durissimo tempore anni, durae tempestates C., durissima hiems Ci., durum frigus Plin.
b) (o zemlji) težko obdelovalna: glaebae V., haec omnis dura cultu et aspera plaga est L.
c) trd = težaven, težak, nadležen: provincia Ter., durum hoc fortasse videatur Ci., si quid erat durius C. če je kaj težko šlo, si nihil sit durius C. ko bi sicer ne bilo nobenih težav, durum est contendere cum victore H. trdo delo je, durae subvectiones C., d. labor Lucr., V., venatus, munera belli O., ferri in duras vias O., d. iter Lucan.; occ. težeč, mučen, hud, neugoden, nevaren: lex, morbus Pl., servitus Pl., Ci., vita Ter., Fortuna Ci., fortunā duriore conflictari Ci., durior condicio, durior locus dicendi Ci., durissima rei publicae tempora Ci., durum initium adulescentiae N., d. curae, d. dolores V., res dura V. neugoden položaj, res durae O. nesreča, d. fames, paupertas H., valetudo H. bolezen, durius cadentibus rebus Suet.; (o izrazih) trd, žaljiv: nomen d. Ci., fortasse posset durum videri dicere „quaere quod agas“, molle et humanum est „habes quod agas“ Plin. iun. Subst. dūra -ōrum, n α) trdo ravnanje: dura timere Pr. β) težave, nadloge: siccis omnia dura deus proposuit (je naložil) H.

dust¹ [dʌst] samostalnik
prah
britanska angleščina smeti
botanika cvetni prah
sleng denar
figurativno zemlja
figurativno posmrtni ostanki

to bite the dust zgruditi se ranjen ali mrtev, iti v krtovo deželo
to kick up (ali make, raise) a dust vzdigniti prah, razburiti
to throw dust into s.o.'s eyes vreči komu pesek v oči, slepiti ga
to shake the dust off one's feet jezen oditi
ameriško to give the dust to s.o. prehite(va)ti koga
ameriško to take s.o.'s dust zaostajati
to lick the dust prilizovati se
honoured dust posmrtni ostanki
in the dust ponižan
to make the dust fly švigniti, energično nastopiti
down with the dust! denar na roko!
humbled in (ali to) the dust ponižan
to fall to dust razpasti

dust² [dʌst] prehodni glagol & neprehodni glagol
prah brisati, omesti, oprašiti; potresti
ameriško, sleng švigniti, zbežati, uiti

to dust s.o.'s coat (ali jacket) naklestiti koga
to dust the eyes of s.o. varati, slepiti koga
to dust one's hands of s.o. ne želeti imeti s kom opravka

dúša âme ženski spol , esprit moški spol ; (pri avtom., kolesu) chambre ženski spol à air

duša za nogometno žogo vessie ženski spol de ballon de football
dobra duša une bonne âme, familiarno une bonne pâte (d'homme), un brave type
kramarska duša âme mesquine, esprit mercantile
poštena duša un brave homme, une brave femme, un bon bougre (ali diable)
suženjska duša âme servile
verne duše le Jour (ali la Fête) des morts (ali des trépassés)
pri moji duši par (ali sur) ma foi, foi ženski spol d'honnête homme
z dušo in telesom corps et âme
ni bilo žive duše il n'y avait pas âme qui vive, familiarno il n'y avait pas un chat
to mi leži na duši cela me pèse sur le cœur
z vso dušo ljubiti aimer de toute son âme

dúšen¹

dušni mir paz f espiritual (ali de alma)
dušni pastir pastor m de almas

dušéven psychic, psychical; spiritual; mental; intellectual

dušévna hrana mental (ali spiritual) sustenance, food for the mind
dušévni bolnik mental patient, mental case, psychopath
dušévna bolezen mental disease; insanity; psychosis; psychopathy
nauk o dušévni boleznih psychopathology
zdravljenje dušévnih bolezni psychotherapy
dušévno delo intellectual (ali mental) work
dušévni delavec intellectual
dušévni mir peace (ali tranquillity) of mind
dušévna krutost mental cruelty
dušévna zaostalost mental deficiency
bolnišnica za dušévne bolezni mental hospital
dušévno stanje mental state
dušévna zasužnjenost mental slavery
dušévno obzorje mental horizon
dušévna sorodnost congeniality
dušévne zmožnosti intellectual faculties (ali powers)
dušévna svežost mental freshness, vivacity

dušéven spirituel, d'esprit, psychique, intellectuel, mental

duševno bolan aliéné (mental), atteint d'aliénation (mentale), fou
duševna bolezen maladie ženski spol mentale, aliénation ženski spol (mentale)
duševno delo travail moški spol intellectuel (ali de tête)
duševno stanje état moški spol mental
duševno življenje vie ženski spol intellectuelle (ali spirituelle, de l'esprit)

duumvir, starejše duovir, -virī, m (duo in vir), prvotno le gen. pl. duum virum; pozneje je iz te oblike nastal nom. sg. (singulativ) duumvir in nom. pl. duumviri poleg starejšega duoviri (v najboljših rokopisih II vir, II viri; prim. triumvir) „dvomož“, duumvir, večinoma v pl. duumvirī ali duovirī „dvomoža“, duumvira, duovira, poverjenika za posebne posle.

I. v Rimu

1. duumviri perduellionis preiskovalna sodnika za veleizdajo, v starejšem obdobju za vsak primer posebej izvoljena od kralja ali ljudstva: Ci. (Pro C. Rabirio IV, 12), L. (I, 26, 5; VI, 20, 12).

2. duumviri sacrorum ali sacris faciundis poverjeništvo za varovanje sibilinskih knjig: L. (III, 10, 7; V, 13, 6); pozneje je bilo v tej službi 10 mož: decemviri sacrorum L. (XXII, 10, 9), po Suli pa celo 15: quindecemviri Lact.

3. duumviri aedi faciendae ali locandae ali dedicandae v tributskih komicijah izvoljeni stavbni odbor, ki je skrbel za gradnjo, oddajo gradnje ali posvetitev kakega svetišča: L. (VII, 28, 5; XXII, 33, 8); v sg.: L. (II, 42, 5; XXXV, 41, 8; XL, 34, 5).

4. duumviri navales v tributskih komicijah izvoljena poverjenika za opremo in vodstvo vojnega ladjevja: L. (IX, 30, 4; XL, 18, 8; XLI, 1, 3); v sg.: duumvir navalis L. (XL, 42, 8; XLI, 1, 2) duumvir za opremo vojnega ladjevja.

— II. zunaj Rima: duumviri municipiorum podeželska župana, večinoma za eno leto v rimskih municipijih in naselbinah med starešinstvom (decuriones) izvoljena oblastnika, nadzornika mestne uprave, načelnika starešinstva in vrhovna mestna sodnika: Ci. (De lege agraria II, 34, 93), C. (De bello civ. I, 30, 1).

dux, ducis, m f (dūcere)

1. vodnik, voditelj (kot kažipot), vodnica, voditeljica: locorum L. po krajih, itineris, viae Cu. na poti; pren. vodja, vodnik, vodnica, napeljevalec, napeljevalka k čemu, v slabem pomenu kolovodja: d. consilii, impietatis, seditionis Ci., quasi dux consequentis molestiae Ci. predhodnica, diis ducibus Ci. pod vodstvom bogov, magistrā ac duce naturā Ci. narava kot učiteljica in vodnica, quia sequantur … naturam optimam bene vivendi ducem Ci., ad rem gerendam rationem habere ducem Ci., dux femina facti V., ducibus Camenis O.

2. occ.
a) vodnik pri živalih: (taurus) d. armenti O., (aries ali taurus) d. gregis O., (aries) d. lanigeri pecoris O., aries dux Pr., sues duces Plin.; (o stvareh): lino duce Pr.
b) vodnik, vodnica = načelnik, načelnica, predstojnik, predstojnica: (Iuppiter) d. superûm V. glavar, dux regit examen H., Cloelia virgo dux agminis virginum L.; poseb. voj. = vojskovodja, poveljnik: praedonum d. Ci., dux praefectusque classis Ci., exercitus sine duce Ci., relicta ab duce classis Ci., Divico … , qui bello Cassiano dux Helvetiorum fuerat C., duce Boduognato, qui summam imperii tenebat C., summus d. N. vrhovni poveljnik, illo (sc. Pausaniā) duce Mardonius … fugatus est N., dux alaribus cohortibus L., quod victoris populi adversus victos dux esset L., Teucro duce et auspice Teucro H., maximus latronum dux Val. Max., quod … dux (podpoveljnik) imperatorem … prodidisset T.; fem.: dux Amazonum Mel.
c) pesn. knez, vladar, cesar: O., tanti maiestas ducis Ph.

dva dve two

po dva, po dve in pairs, by twos
stran dve page two
dve in pet je sedem two and five make (ali are) seven
tako gotovo, kot je dve in dve štiri as sure as eggs is eggs
to me je stalo dva funta in dva penija this cost me two pound, twopence
ura je ravnokar odbila dve the clock has just struck two
pred dvema dnevoma two days ago
ne najdeš dveh takih, kot je on! you won't find anybody to match him!
otrok še ni dve leti star the child is not two yet
iti po dva in dva (v parih) to go in pairs (ali two by two)
hoditi v gručah po dva in tri to walk in twos and threes
za prepir sta potrebna dva it takes two to make a quarrel

dvá deux

po dva par paires, par couples
hoditi po dva in dva marcher deux à (ali par) deux
ob dveh à deux heures

dvánajst twelve

on je dvánajst let star he is twelve (years old)
ob dvánajstih at twelve (12) o'clock
dvánajst apostolov religija the twelve Apostles, the Twelve
sestali se bomo točno ob dvánajstih we'll meet at twelve o'clock sharp (ali on the dot), vojska at twelve hundred hours

dvápūt, dvâ púta prisl. dvakrat: dvaput je platio bez prigovora, treći put se usprotivio; dvaput-tri = dvaput-triput dva ali trikrat: prije rata dvaput-tri boravio je u našoj zemlji

dvíganje (-a) n sollevamento (carichi e sim.); alzata; aumento, crescita (del tenore di vita);
dviganje cen aumento, rialzo dei prezzi
šport. dviganje uteži sollevamento pesi, pesistica
dviganje letala decollo
dviganje denarja prelevamento, prelievo (di denaro)
glasovanje z dviganjem rok, z vstajanjem in sedanjem votazione per alzata di mano, per alzata e seduta
geol. dviganje ali pogrezanje tal bradisismo
dviganje zastave alzabandiera

dvodneven pridevnik
(o časovnem trajanju) ▸ kétnapos Dvodnevno praznovanje poteka z obilico aktivnosti in dogodkov. ▸ A kétnapos ünnepség tele van tevékenységekkel és eseményekkel.
Za letošnje poletje je značilno tudi to, da prihaja veliko enodnevnih ali dvodnevnih gostov. ▸ Erre a nyárra is az jellemző, hogy sok vendég egy vagy két napra érkezik.
Začel se je dvodnevni volilni molk. ▸ Megkezdődött a kétnapos kampánycsend.
V Avstriji so razglasili dvodnevno žalovanje. ▸ Ausztriában kétnapos gyászt hirdettek.
Septembra so prodali 130 turističnih kartic: 79 enodnevnih, 43 dvodnevnih in osem tridnevnih. ▸ Szeptemberben 130 turistakártyát adtak el: 79 egynaposat, 43 kétnaposat és nyolc háromnaposat.

dvój -a, -e double

na dvój, -a, -ee in two
prerezati kaj na dvój, -a, -ee to cut something in two
ples v dvój, -a, -ee twosome dance
igrati klavir v dvój, -a, -ee to play four-handed
raztrgati na dvój, -a, -ee to tear asunder (ali in two)