Franja

salvō -āre -āvī -ātum (salvus)

1. rešiti (reševati), odrešiti (odreševati), ote(ma)ti (otevati): VULG., ECCL.

2. držati se česa, ohraniti (ohranjati, ohranjevati) kaj, vztrajati pri čem: salvatur unitas, salvatur unus AUG.

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

Sam [sæm] samostalnik skrajšano za Samuel

Uncle Sam Združene države Amerike; tipičen severni Američan; ameriški narod; ameriška vlada
vojska Sam Browne pas z oprtnikom
upon my Sam! šaljivo pri moji veri! (zagotavljanje)
to stand Sam britanska angleščina, sleng gostiti (s pijačo itd.); plačati zapitek (ceho)

sambūca -ae, f (tuj. σαμβύκη) sambúka

1. neko trioglato strunsko glasbilo, podobno harfi, morda nekakšna harfa: PL., PERS., VITR., SCIPIO AFRICANUS AP. MACR., ISID., P. F.

2. temu glasbilu podobna vojaška naprava, ki so jo uporabljali pri obleganju, dvižni (vzdižni, pridvižni) most, most na kolesih: VITR., VEG., P. F.

Samē -ēs, f (Σάμη, pri HOM. Σάμος) Sáma, staro ime jonskega otoka Kefalenija in njenega istoimenskega glavnega mesta (zdaj Kefalonija): V., O., SIL., MEL. (ki trdi, da je Sama otok blizu otoka Cefalenija; mesto omenja: L.). – Pesn. soobl. Samos (Samus) -ī, f (Σάμος) Sámos: O., AUS. – Od tod preb. Samaeī -ōrum, m Samájci, Samošáni (Sámošani): L.

samocenzura samostalnik
(samonadzor, zlasti pri pisanju) ▸ öncenzúraKot urednik se sooči s problemom samocenzure in strahu pred morebitnimi posledicami za zapisane misli. ▸ Szerkesztőként az öncenzúrától és a leírt gondolatok esetleges következményeitől való félelem problémájával néz szembe
Nadzor je bil tako ekstremen, da je ljudi pripeljal do skrajne samocenzure, saj niso vedeli, kdaj so nadzorovani in kdaj ne. ▸ A felügyelet annyira extrém volt, hogy az embereket szélsőséges öncenzúrába hajszolta, hiszen nem tudták, mikor figyelik meg őket és mikor nem.

samomor samostalnik
1. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkosságBilo mu je tako hudo, da je pogosto pomislil na samomor. ▸ Annyira nehéz volt neki, hogy gyakran gondolt az öngyilkosságra.
Policija domneva, da je storil samomor zaradi ljubezenskih težav. ▸ A rendőrség feltételezései szerint szerelmi problémák miatt követett el öngyilkosságot.

2. (o propadu; o uničenju) ▸ öngyilkosságVztrajanje pri taki politiki je politični samomor, volivci vendar nismo nevedni ali celo neumni. ▸ Kitartani e politika mellett politikai öngyilkosság, elvégre mi, választók nem vagyunk tudatlanok és buták.Evropa z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov dela gospodarski samomor. ▸ Európa az üvegházhatású gázok kibocsátásának a csökkentésével gazdasági öngyilkosságot követ el.
Prepričan je, da se podjetnik ne sme usmeriti v eno dejavnost, ker s tem stori podjetniški samomor. ▸ Meggyőződése, hogy a vállalkozónak nem szabad egy tevékenységre összpontosítania, mivel ez vállalkozói öngyilkosság.

San sveti

¡por vida de Sanes! ¡voto a Sanes! pri vseh svetnikih!

sangle [sɑ̃glə] féminin široka (nosaška) obramnica, oprta, pas, pasica; aéronautique pas

sangle de volet roulant pasica (gurtna) pri roleti

sānus 3, adv. -ē (prim. umbr. abl. pl. sanes = lat. sanis)

1. zdrav (naspr. aeger): PL., CA., VARR., CELS., GELL., AUG., cum sanae parti corporis scalpellum adhibetur CI., sanum facere aliquem CI. ozdraviti, si eo medicamento sanus factus est CI., vulnera ad sanum nunc coiere mea PR. so zaceljene, si te populus sanum recteque valentem dictitet H.; komp. sanior PL.; superl. sanissimus CELS.

2. metaf.
a) zdrav = v dobrem stanju se nahajajoč, ne(p)okvarjen, ne(p)oškodovan: sana et salva res publica CI. EP., civitas L., (sc. armamenta navis) salva et sana sunt PL., res sana (naspr. res aegra) SEN. PH., vox Q. brez prirojenih napak, ego sanus ab illis (sc. vitiis) H. še čist (prost); pesn.: aëra non sanum (nam. salubrem) motumque cadavere sentit LUCAN.
b) duševno zdrav, zdravo pamet imajoč (zdrave pameti, pri zdravi pameti), zdravorazumski, pameten, razumen, razboren, preudaren, bister, razborit, bistroumen (naspr. insanus, insaniens, ineptus, demens): PL., TER., N., AUCT. B. ALX. idr., homo CI., homines SUET. ljudje zdravega = pravega okusa (naspr. inepti), eos sanos intellegi necesse est, quorum mens motu quasi morbo perturbata nullo sit: qui contra affecti sunt, hos insanos appellari necesse est CI., ad sanos abeat tutela propinquos H., pro sano loqui PL. ali facere C. kakor pameten človek, pametno, si possem, sanior essem O., qui sanior, ac si ... H., quisquam sanissimus tam certe putat CI., sana mens L., O., gladium sanā mente depositum si repetat insaniens CI., mens sana in corpore sano IUV., sanus sensūs CI., V.; z adv.: bene sanus čisto (prav, zelo) zdrave pameti, čisto (prav, zelo) pameten: rem publicam capessere hominem bene sanum non oportere CI., bene sanus ac non incautus H., mentis bene sanae H. zelo razsoden mož, praecipue sanus H.; naspr. male sanus ne prav pri zdravi pameti, ne prave pameti, ne prav pameten, maloumen, slaboumen, nepreudaren, omamljen, omračenega uma: CI., O., SEN. PH. idr., male sani poëtae H. na pol besni, blazno navdušeni, v navdušeni blaznosti, v blaznem zanosu, male sana Dido V. omračenega uma; z gen.: satin tu's (= tu es) sanus mentis aut animi tui? PL.
c) (o govoru) trezen, preudaren, pameten, razboren, preprost, nezavit, (o govorniku) trezen, preudaren = trezne (preudarne) besede izbirajoč, trezen (preudaren, izbran) jezik imajoč: genus dicendi, sani oratores CI., Rhodii (sc. oratores) saniores CI. – Adv. sānē

1. pametno, razumno: amare PL., sane sapio et sentio PL. popolnoma pri zdravi pameti in pri zavesti sem, non ego sanius bacchabor Edonis H.

2. metaf.
a) (potrjujoč) res, zares, v resnici, resnično, (za)gotovo: GELL. idr., excogitat sane acute, quod decernat CI., sane vellem CI., quod petis id sane est invisum ... H.; uvajajoč stavke: et sane Gracchis haud moderatus animus fuit S. in res ...; od tod occ. (v odgovorih) da, seveda, kajpada, kajpak, se razume, vsekakor, kakopak: sane TER., sane pol TER., sane herc(u)le KOM., CORN., sane et libenter quidem CI.
b) (v koncesivnem pomenu s cj.) naj le, kar se mene tiče, kar mene zadeva, zaradi (zavoljo, zastran) mene: CU., Q. idr., sit hoc sane leve CI., sint falsa sane CI., sed sane fuerit regni paratio plebi sua restituere S., sint sane ... liberales S., rustica sim sane, dum non oblita pudoris O.; z ind.: hoc sane frequentissimum est Q.; occ. (pri imper.) le, naj: PL., TER. idr., negato tum sane, si voles CI., dilue sane hoc crimen CI., age sane L. hajdi!, le!
c) (stopnjujoč) povsem, popolnoma, docela, dočista, čisto, prav: bene sane ali sane bene TER., CI., sapienter sane PL., sane commode PL., recte sane TER., homo sane locuples CI., res sane difficilis CI., Messana ab his rebus sane vacua CI., haud sane TER., S., CU. ne posebno, ne ravno, haud sane diu esset, cum ... PL. ne prav (ravno) davno tega, haud erat sane, quod ... CI. ne bi bilo ravno vzroka (razloga), agellus non sane maior iugero uno VARR., non sane credere H., nihil sane CI. prav nič, čisto nič. Posebna zveza sānē quam ali sānēquam silno, zelo: conclusa quidem est a te tam magna lex sane quam brevi CI., sane quam ... graviter molesteque tuli SULPICIUS IN CI. EP.

sapientia -ae, f (sapiēns)

1. modrost, preudarnost, razsodnost, uvid, sprevid, sprevidnost (izprevidnost), razum(nost), pamet(nost), intelekt, inteligenca, inteligentnost, zavest, zavednost, zavedanje (naspr. stultitia, temeritas, furor): PL., TER., IUST. idr., numquam ... temeritas cum sapientia commiscetur CI., eorum tanta est sapientia, ut satis superque prudentes sint CI., pro vestra sapientia CI., (sc. viri) duo usu sapientiaque praestantes N., sapientia prima stultitiā caruisse H., in ... sapientiae aegritudine PLIN. pri bolnikih, ki jim zavest ostaja.

2. modrost, življenjska modrost, filozofija, modroslovje: ENN., AFR. AP. GELL., COL. idr., sapientia est ... rerum divinarum et humanarum causarumque, quibus eae res continentur, scientia CI., princepsque omnium virtutum est sapientia, quam Graeci σοφίαν vocant CI., mater omnium bonarum artium sapientia est CI., sapientia, quae ars vivendi putanda est CI., caelestis sapientia H., studia sapientiae T., sapientiae doctores T. filozofi; v oksimoronu: insanientis sapientiae (= Epikurove filozofije) consultus H. (prim. gr. ἄσοφος σοφία); z objektnim gen.: ceterarum rerum CI. v vsem drugem, na vseh drugih področjih; v pl. (iron.): si virtutes ebullire volent et sapientias CI. (po Epikuru) stresati vsakovrstna pravila (najrazličnejše nauke) kreposti in modrosti; occ. filozofija, modroslovje v svojih posameznih delih ali strokah
a) pravo, pravoznanstvo, jus: istam sapientiam Scaevolarum otio concedamus CI. izvedenost na področju prava, pravniško znanje, audacia pro sapientia uti CI. EP.
b) politično znanje, državniško znanje, poznavanje državne uprave: sapientia constituendae civitatis CI.
c) zgovornost, govorniška spretnost: vim dicendi veteres Graeci sapientiam nominabant CI.
d) matematika: Thrasyllum mathematicum, quem ut sapientiae professorem contubernio admoverat SUET.

sapiō -ere -iī (indoev. kor. *sāp-, *săp okus imeti, dišati, opaziti, zazna(va)ti; prim. osk. sipus = sciens, stvnem. int-sebjan opaziti (opažati) (z okusom), intseffen uvide(va)ti, lat. sapiēns, sapor)

1. (o rečeh, ki se jedo ali pijejo)
a) okus imeti, poseb. dober okus imeti, biti okusen: pectore tantum et cervice sapit (anas) MART., hic scarus visceribus bonus est, cetera vile sapit MART. je slabega okusa, oleum male sapiet CA., optime sapere AP., iucundissime sapere COL., scio occisam sapere plus multo suem PL., nil rhombus, nil damma sapit IUV.; z acc. (po čem): mella herbam sapiunt PLIN., quis saperet ipsum mare SEN. PH., quaesivit, quidnam saperet simius PH., caro ursina ipsum aprum sapiebat PETR., anas plebeium sapit PETR. ima slab okus.
b) (z acc.) dišati (po čem): crocum CI., PLIN. (o mazilu), istic servus quid sapit? hircum ab alis PL.; pren.: cum sapimus patruos PERS. smo stricem podobni = smo taki karalci kakor strici.

2. (o uživajočih) okus imeti = okus (ob)čutiti, okušati (v besedni igri s pomenom pod 3.): nec sequitur, ut, cui cor sapiat, ei non sapiat palatus CI.

3. metaf. biti moder, biti razumen, biti pameten, biti preudaren, biti sprevideven (sprevidevajoč), biti premišljen, biti trezen: O., C., LUCR., LACT. idr., qui ipse sibi sapiens prodesse non quit, nequiquam sapit ENN. FR., foris (= aliis) sapere TER., sapere pleno pectore PL., sapienter sapit PL. zelo zvit (prekanjen) je, haud stulte sapis TER. nisi neumen, nimaš slame v glavi, sapere eum plus quam ceteros arbitrantur CI., cui cor sapiat CI. (gl. zgoraj pod 2.), sapere est abiectis utile nugis H., quamvis et voce paternā fingeris ad rectum et per te sapis H.; z ad: ad suam rem sapit PL., ad omnia sapimus TER.; occ. (z acc.) ume(va)ti, razume(va)ti, znati, vedeti, doje(ma)ti: nullam rem sapis PL., recte ego meam rem sapio PL., qui semitam non sapiunt ENN. AP. CI. ne poznati, recta sapere CI. EP. pametno misliti, quantum ego sapio PLIN. IUN., si quid sapis PR., nihil sapere CI. biti bedak (neumnež, tepec); naspr.: quoi pectus sapit PL. mož umne glave in dobrega srca, nil parvum sapere H. ne razumeti (ne imeti prav nič posluha) za malenkostne reči. – Od tod adj. pt. pr. sapiēns -entis, adv. sapienter

1. moder, razumen, pameten, uvideven, preudaren, sprevideven, previden, trezen, razboren, razborit, premišljen, inteligenten (naspr. brūtus, demens, stultus): PL., COL., Q. idr., rex aequus ac sapiens CI., vir bonus et sapiens H., puella O., servus non paulo sapientior H., quis sapientior ad coniecturam rerum futurarum? CI., sapientissimum dicunt eum, qui, quod opus sit, ipsi veniat in mentem CI., Cyrus ille Perses iustissimus fuit sapientissimusque rex CI, sapienter dicere TER., sapienter facere CI., sapienter temporibus uti N. preudarno, nemo est, qui tibi sapientius suadere possit te ipso CI. EP., aliquid probavisse maxime et retinuisse sapientissime CI.; z gen.: sapiens rerum humanarum GELL., eligendae mortis AUG.; o živalih, drevesih in abstr.: sapiens bestia PL., animalia sapientiora PLIN., morus, quae novissima urbanarum germinat nec nisi exacto frigore, ob id dicta sapientissima arborum PLIN. (o murvi), sapientia verba TER., animi magnitudo, vox CI., excusatio CI. EP., consilium O., vita N., sapientior aetas O., sapiens facundia GELL., factum VAL. MAX. Subst. sapiēns -entis, m modrec, razumnež, pámetnik, razumnik, preudarnež, izobraženec, inteligent: dictum sapienti sat PL., TER. idr., sapientumne (sc. causā)? ... An stultorum? CI., insani sapiens nomen ferat H., sapiens ex bruto numquam potest oriri LACT. Kot priimek učenih pravnikov, npr. Marka Katona, Gaja Fabricija, Man(l)ija Kurija idr.: CI.

2. moder (= gr. σοφός, moder in prizadeven pri spoznavanju tega, kaj je dobro in prav in kako je treba stvari prav izvrševati; prudens = posvetno razumen, poln življenjske modrosti in življenjskih izkušenj, tj. ki zna za vsako stvar poiskati in si pridobiti ustrezna sredstva), kot subst. m modrec, modrijan, filozof: insipienter factum sapienter ferre PL. ali dolorem sapienter ferre GELL. mirno (ravnodušno) kakor modrijan, neque turpis mors forti viro potest accidere nec misera sapienti CI., doctrina sapientum LUCR., septem sapientes Q., VAL. MAX., LACT. sedmerica (grških) modrih (modrijanov), Pittacus ille, qui in septem sapientum numero est habitus N., septem, quos Graeci sapientes nominaverunt CI., septem fuisse dicuntur uno tempore, qui sapientes et haberentur et vocarentur CI.; iron.: Stertinius, sapientum octavus H.

3. (kot subst. m) uživač, poslasten človek, poslastnik: qui utuntur vino veteres sapientes PL., leporis sapiens sectabitur armos H.

Opomba: Pf. in iz njega izpeljane obl.: sapīstī: MART.; sapīsset: PL.; sapīvī: NOV. AP. PRISC.; sapuī: ECCL.; prim.: „sapio“ tam „sapui“ vel „sapii“ quam „sapivi“ PRISC. – Sapiēns v abl. sg. kot adj. -ī in -e, kot subst. -e, v gen. pl. kot adj. -ium, kot subst. -um.

sāpō -ōnis, m (iz *səib, prim. lat. sēbum loj; po PLIN. je beseda kelt., vendar je bila verjetno izposojena iz germ.) mílo pri Galcih, lasno mazilo, lasna krema (pomada): PLIN., MART.

sappīnus (sāpīnus) -ī, f (prvi člen besede je najbrž gal. *sapos (iz *saqu̯os); prim. tudi sl. sok, lit. sakaĩ smola) bot.

1. sapín, vrsta jelke ali smreke: VARR., PLIN. (pri katerem v starejših izdajah najdemo obl. sāpium -iī, n sapij).

2. spodnje (negrčavo) deblo jelke ali smreke: PLIN.

sappīrus -ī, f (tuj. σάπφειρος) dragulj safír (ali pa morda lazúrec, lazurít, lápis lázuli): PLIN.; pisano sapphīrus: VULG., HIER., TERT., ISID. (pri katerem je m).

sarciō -īre, sarsī, sartum (nam. sarcsī, sarctum; prim. umbr. sarsite = sarcītē, gr. ἕρκος ograja, ograda, plot, okop, nasip itd., ὁρκάνη ograda, lat. sarcina, sartor)

1. (po)krpati, (za)krpati, zaši(va)ti, popraviti (popravljati), v prejšnje stanje postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), obnoviti (obnavljati): VARR., COL., MART. idr., sarcire est integrum facere P. F., sarcire funes veteres CA., aedes suas PL., vestimenta G., sarta tunica IUV., sarcire dolia quassa PLIN., rimas pedum PLIN. ali rupta intestina PLIN. (po)zdraviti, (za)celiti.

2. Klas. le metaf. popraviti (popravljati), poravna(va)ti, zaménjati (zamenjávati, zamenjaváti), nadomestiti (nadomeščati): detrimentum C., incommodum virtute C., honore iniuriam CI., damna praedā L., ruinas generis lapsi (sc. apum) V., gratia male sarta H. slabo zaceljeno (= slabo obnovljeno) prijateljstvo. Večinoma pt. pf. sartus 3 kot adj. v običajni zvezi sartus et tectus, še pogosteje asind. sartus tectus (o poslopjih) „popravljen in pokrit“ = v dobrem stanju se nahajajoč (bivajoč), dobro ohranjen, dobro popravljen, znova postavljen (zgrajen, pokrit): aedem Castoris sartam tectam tradere CI., (sc. Chelidon) ... in his sartis tectis dominata est CI. ali in sartis tectis quo modo se gesserit CI. v (takih) stavbnih (stavbinskih, gradbenih) zadevah, sarta tecta exigere CI., L., DIG. nadzorovati stavbni položaj (stanje stavb), opera publica, quae locantur, ut integra praestentur, sarta tecta vocantur P. F.; z gen.: sarta tecta aedium sacrarum ... tueri CI. stavbni položaj, instaurare sarta tecta domūs ali templi VULG. hišo (svetišče) spraviti v dobro stanje; pren.: sarta tecta tua praecepta habui PL. sem imel v čislih, Curium sartum et tectum, ut aiunt ... conserves CI. EP. v dobrem stanju (položaju) = v dobrem zdravju, pri dobrem zdravju – Adv. sartē = integrē: P. F.

sarcōsis -is, f (tuj. σάρκωσις) mesna kila, mesna bula, mesni tumor, sarkoza pri živalih: P. VEG.

sarda -ae, f (prim. gr. σάρδα vrsta tuna, ki so ga lovili pri Sardiniji, σαρδίνη, σαρδίνος sardela)

1. „sárdska (sardínska) riba“, ki so jo nasoljevali kakor naše sardele, sardela, sardina: PLIN. – Soobl. sardina -ae, f: COL., PLIN. VAL.

2. dragulj, katerega moška vrsta je naš sárd, ženska pa karneól: PLIN.

sargus -ī, m (tuj. σαργός) sárg, morska riba, pri Rimljanih zelo priljubljena, špar, šarg (Sparus sargus LINN.): PLIN., Brundisii sargus bonus est, hunc magnus si erit sume ENN. AP. AP., quem praeclarus helops, quem Aegypto sargus movebit LUC. AP. FEST., insignis sargusque notis O., sargus, piscis genus, qui in Aegypt[i]o mari fere nascitur FEST.

Sārmata -ae, m (Σαρμάτης) Sarmát, sg. večinoma kolekt.: LUCAN., MART., IUV., CL., HIER., nav. pl. Sārmatae -ārum, m (Σαρμάται) Sarmáti, preb. vzhodnoevropske nižine od Baltskega morja in Visle do Volge: CU., MEL., PLIN., STAT., T. Od tod

1. adj.
a) Sārmaticus 3, adv. -ē (Σαρματικός) sarmátski: LUCAN., STAT., VAL. FL., gens O., mare pri O. Črno morje, pri T. pa Baltsko morje, laurus MART. zmaga nad Sarmati, Sarmatice loqui O.; subst. Sārmatica -ōrum, n Sarmátsko (ozemlje): SEN. PH.
b) Sārmatis -idis, f sarmátska: umbra, tellus O.

2. subst. Sārmatia -ae, f (Σαρματία) Sarmátija, Sarmátsko: MEL., PLIN.