Franja

guilledou [gijdu] masculin; (familier)

courir le guilledou potikati se po dvomljivih lokalih, doživljati ljubezenske avanture

Guinnessova knjiga rekordov stalna zveza
(publikacija) ▸ Guinness Rekordok Könyve
Sodeč po Guinnessovi knjigi rekordov iz leta 1996 je to najdaljša beseda v nemščini. ▸ Az 1996-os Guinness Rekordok Könyve szerint ez a leghosszabb német szó.
Sopomenke: Guinnessova knjiga

guinzaglio m (pl. -gli) vrvica:
per le vie delle città i cani devono essere tenuti al guinzaglio po mestnih ulicah je treba pse voditi na vrvici
mettere il guinzaglio alla stampa pren. strogo nadzirati tisk

guisa

a guisa de po načinu, (podobno) kot
de tal guisa takó

guise [giz] féminin način

à, selon sa guise na svoj način, po svojem okusu, kot komu prija
à votre guise kot želite, kot hočete, kot se vam zdi (ljubi)
en guise de (tako) kot; namesto
il n'en fait qu'à sa guise on dela po svoji glavi, kot on hoče
chacun vit à sa guise vsak živi po svoje, kot mu prija
servir des sardines en guise du repas za obed servirati sardine, namesto obeda postreči s sardinami
en guise de consolation il me fit cadeau d'un livre za tolažbo mi je podaril knjigo

guizzare v. intr. (pres. guizzo)

1. švigati, šiniti:
le fiamme guizzano plameni švigajo
far guizzare le dita sulle corde glasba plesati s prsti po strunah, igrati spretno in elegantno

2. pren. uiti, izmuzniti se:
guizzare dalle mani dei nemici izmuzniti se iz sovražnikovih rok
è guizzato dal letto hitro je vstal s postelje

gúliti (-im)

A) imperf.

1. logorare; sfregare; pren.
guliti pelod mordicchiare, succhiare il polline
pog. pren. guliti hlače po šolskih klopeh andare a scuola (senza profitto)
pren. guliti isto obleko portare sempre gli stessi stracci
lov. guliti rogovje sfregare le corna

2. pejor. (izkoriščati, odirati) sfruttare, spellare, spremere, mungere

B) gúliti se (-im se) imperf. refl. žarg. šol. sgobbare

Gulussa -ae, m Gulúsa, sin numidijskega kralja Masinise in po njegovi smrti numidijski kralj z bratoma Micipso in Mastanabalom; v tretji punski vojni se je z Rimljani bojeval zoper Kartažane: S., L. Nekega drugega Guluso (kraljeviča nomadskih afriških plemen okrog l. 146) omenja PLIN. kot vir Polibiju.

Gurgel, die, (-, -n) goltanec, grlo; durch die Gurgel jagen pognati po grlu; an die Gurgel fahren/an der Gurgel packen zagrabiti za vrat

gusto m

1. okus

2. okus; užitek:
un cibo privo di gusto jed brez okusa
fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
mangiare di gusto jesti z užitkom
è di mio gusto po mojem okusu je

3. veselje, zadovoljstvo:
ridere di gusto veselo se smejati
ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati

4. okus, nagnjenje:
sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi

5. okus; čut, občutek:
formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
di buon gusto dobrega okusa
di cattivo gusto slabega okusa, cenen
scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom

gusto moški spol okus, dober okus, zadovoljstvo, všečnost; usluga; muha(vost), domislek

gusto picante oster okus
gusto soso, gusto insípído pust ali priskuten okus
gusto por las flores ljubezen do cvetlic
gusto a la música smisel za glasbo
dar gusto ugajati, vseč biti, prijati
dar gusto (a) ustreči komu, komu zadovoljstvo pripraviti, ugoditi
dar a uno por el gusto komu na ljubo nekaj napraviti
no es de mi gusto ni mi všeč
estar a (su) gusto prijetno se počutiti
hablar al gusto povšeči govoriti
hacer su gusto po svoji mili volji napraviti
quitar a alg el gusto (de) komu kaj pristuditi ali zagreniti
tener buen gusto imeti dober okus
(tengo) mucho gusto en conocerle (¡tanto gusto!) veseli me, da vas spoznam
el gusto es mio mene veseli (da vas spoznam)
sobre gusto(s) no hay disputa okusi so različni
a gusto po mili volji, poljubno
con gusto rad
por gusto za šalo, za zabavo
a gusto del comprador po kupčevi želji

Gutdünken, das, presoja, mnenje; nach Gutdünken/nach eigenem Gutdünken po lastni presoji

guttus (gūtus) -ī, m (gutta) vrč z ozkim vratom, iz katerega je tekočina le kapljala, ročka, konva, poseb. za olje, s katerim so se mazilili po kopeli: GELL., plena componit linter guto IUV., nec opposito pavidus tegit inguina guto IUV.; tudi vinski vrč ubožnejših ljudi pri obedu, poseb. pa pri daritvah (libationes); iz njega so kapali vino na darilno skledico (patera): VARR. cum patera guttus H., guttus faginus PLIN.

gváno guano

(po)gnojiti z gváno to fertilize (ali to dress) with guano
pognojen z gváno fertilized with guano

Gȳgēs -is in -ae, acc. -ēn, m (Γύγης) Gíges.

1. ljubljenec lidijskega kralja Kandavla, ki je kralja umoril in sam postal lidijski kralj (l. 716–678), ustanovitelj vladarske rodovine Mermnadov; slovel je po svojih zakladih in svoji sreči: CI., IUST. Od tod adj. Gȳgaeus 3 Gigesov, gigeški, meton. = lidijski: lacus Gyg. PR. ali stagnum Gyg. PLIN. Gigeško (Lidijsko) jezero pri Sardah.

2. lep mladenič iz karijskega Gnida (Knida): H.

3. Trojanec, ki ga je ubil Turn: V.

gymnasium -iī, n (gr. γυμνάσιον) gimnazij, v grških mestih javni prostor, kjer so mladeniči in možje v lahki obleki (včasih celo nagi) telovadili, tj. se urili v teku, borbi idr., telovadišče, telovadnica, borišče, borilnica, vadišče, vežbališče za mladino: PL., VARR., CI., CELS., LUCAN., Q., PLIN. IUN., SUET., virgineum g. (v Sparti) PR.; šalj.: aliquem habere gymnasium PL. imeti koga za vadišče svojega tepeža = koga dodobra pretepsti, gymnasium flagri PL. vežbališče biča = človek, ki ga pogosto bičajo. Ker so gimnazije navadno obdajali drevoredi, gaji, sprehajališča, počivališča, kopališča idr., so se tam radi zbirali tudi filozofi, sofisti in njihovi učenci (prim. Acadēmīa in Lycēum). CI., L., PLIN. IUN., HIER.; od tod meton.: transi gymnasia IUV. razglej se po filozofih, ozri se na filozofe tega (= grškega) naroda. Po zgledu atenskih gimnazij, (imenovanih Acadēmīa in Lycēum) je Ciceron na svojem vaškem posestvu pri Tuskulu zasadil dva istoimenska vrta in ju imenoval Akademijo in Licej: CI. Gymnasium = sploh (šola) vadnica (= osnovna šola), višje izobraževališče: gymn. litterarum SID. (ta pomen ima beseda še dandanes). Slednjič so bile gimnazije tudi pokopališče slavnih mož: SULPICIUS IN CI. EP., hic (Timoleon) ... publice a Syracusanis in gymnasio, quod Timoleonteum appellatur, ... sepultus est N. – Raztegnjena soobl. gyminasium: VARR., guminasium: CAT.

gȳrus -ī, m (gr. γῦρος), večinoma pesn. in poklas. beseda, klas. le metaf.,

1. krožno gibanje, kroženje, krog, kolobar, lok, zavinek, ovinek: TIB., COL., LUCAN., STAT., volat (telum) ingenti gyro V., anguis ... septem ingens gyros, septena volumina traxit V. se je zvila v sedem kolobarjev, v sedem krivin, eludit (Camilla) gyro interior V., gyros per aëra ducere O. krožiti (o pticah), flectitur in gyrum (milvus) O., redit (valpes) in gyrum O. se vrne v krogu, gyros agitare SEN. FR. (o ribi), apes gyros volatu edunt PLIN., grues gyros quosdam in decoro cursu peragunt PLIN., in gyrum euripo addito SUET. krog in krog, linea in gyrum reflexa M. krožnica, maeandros facere et gyros AMM.; pren.: in illis dialecticae gyris atque maeandris consenescas GELL.

2. occ.
a) krožni obrat, okret (pri jahanju): equi gyros dant V. se obračajo (sučejo) v krogu, gyros carpere V. ali in gyros ire O. v krogu teči, variare gyros T. raznovrstne kroge delati, raznovrstne krožne obrate izvajati.
b) meton. torišče za konje, tekališče, jahališče: gyrum pulsat equis PR. = konje drevi na (po) torišču; pren. predpisana pot, prizorišče, področje, poprišče: ex ingenti quodam oratorem immensoque campo in exiguum gyrum compellere CI., homines effrenatos in gyrum rationis et doctrinae duci oportet CI., angustissimo gyro ingeniorum impetūs refringere PLIN. IUN.

3. pesn. metaf. krog = krožni tek časa, časovni tek: bruma nivalem interiore diem gyro trahit H. v notranjem (manjšem) krogu, tako da je dan krajši, simili gyro PH. v enakem časovnem teku, gyro breviore bigas lunae flecti SEN. TR., augustissimum habet dies gyrum SEN. PH. – Vulg. soobl. goerus -ī, m: NON., PROB. (?).

H, h osma črka lat. abecede; po znaku in glasu pravzaprav gr. spiritus asper (prvotno Η, potem razpolovljen in leva polovica Η spiritus asper, desna Η spiritus lenis, cel znak pa označuje gr. η). Že stari slovničarji (prim. Q. 1, 5, 19 in GELL. 2, 3, 1) so imeli to črko le za znak pridiha (aspiratio). V začetku in sredi besede se „h“ veže z vsakim samoglasnikom, vendar je bila pisava v vseh časih živega jezika precej negotova; od tod honus za onus, harundo za arundo, naspr. pa aruspex za haruspex, erus za herus idr. Na koncu se „h“ nahaja le v medmetih ah, vah in proh. Pri soglasnikih c, p, z in t se rabi kot pridih šele po l. 124 pred Kr. V besedotvorju se staplja s črko s v x (traxi iz trahsi, vexi iz vehsi), pred „t“ pa prehaja v „c“ (tractum iz trahtum, vectum iz vehtum). Kot kratica: H = hora, npr. H. VI. = hora sexta poldan; dalje H = hic in njegovi skloni; dalje = habet, hastata (sc. cohors), heres, honor idr. HAR. = haruspex. H. C. = Hispania citerior. H. B. E. = hora bona est. H. I. = hercle iuravit. H. F. = heres fecit. HO = homo, honor. HOR. = Horatia tribu. H. G. = haec gens. H. S. = hic situs est. H. S. S. = hic siti sunt. HH = heredes. H. D. S. = heres de suo. H. E. T. = heres ex testamento. H. N. S. = heredem non sequitur. Navidezno spada semkaj tudi kratica HS (= sestertium), ker je tukaj H le prečrtano število II (gl. sēs-tertius).

habit [abi] masculin obleka, oblačilo

habit noir frak
habits pluriel obleka
habit de gala, de soir slavnostna, večerna obleka
habit vert uniforma članov francoske akademije
marchand d'habits trgovec z že nošenimi oblačili
l'habit ne fait pas le moine (figuré) ne smemo soditi človeka po obleki, po zunanjosti; videz vara
se mettre en habit obleči frak
ôter ses habits sleči, odložiti obleko
prendre l'habit iti v samostan

hablar govoriti, izgovarjati; povedati (na pamet); predavati; pogovarjati se, kramljati

hablar perfectamente francés govoriti perfektno francosko
no le hablo ne govorim z njim, jezen sem nanj
hablar a (con) alg govoriti s kom
hablar a una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
hablar a borbotones, hablar a chorros hitro govoriti, brbrati
hablar a gritos kričati, vpiti
hablar al aire, hablar por hablar tjavdan govoriti
hablar al caso strokovno govoriti
hablar con Dios moliti
eso habla conmigo to se mene tiče, to je moja stvar
no se hable más de ello dovolj o tem, konec debate!
hablar en romance jasno govoriti
hablar por los codos klepetati
hablar por enigmas govoriti v ugankah
es hablar por demás to je prazno govorjenje
hablar alto glasno govoriti
hablar bajo, hablar quedo tiho govoriti
el cuadro está hablando slika (portret) je izredno podobna
hablando entre los dos med nama rečeno
eso se llama hablar to je beseda! to mi je všeč
de eso no hay que hablar to se samo po sebi razume
hablarse govoriti med seboj
no nos hablamos v jezi smo si, ne govorimo