Franja

Pest, die, Medizin kuga; figurativ nadloga; wie die Pest stinken smrdeti kot kuga; wie die Pest hassen na smrt črtiti; jemandem die Pest an den Hals wünschen želeti (komu) vse najslabše/naj ga hudič vzame

peste [pɛst] féminin kuga (tudi figuré); figuré bič; poguba; familier vražič, -čka

peste! vraga!
une peste, une vraie peste odvratna ženska
se garder de quelqu'un comme de la peste kot kuge se koga čuvati, ogibati
que la peste te crève! vrag te vzemi!
que la peste soit de lui! naj gre k vragu!

pestiféré, e [-fere] adjectif okužen; masculin kužni bolnik

navire masculin pestiféré ladja, na kateri je izbruhnila kuga
fuir quelqu'un comme un pestiféré ogibati se koga kot kužnega bolnika

pét (pêtih) numer. cinque:
vstajati ob petih alzarsi alle cinque
rtv. kanal pet canale cinque
pren. pet minut pred dvanajsto all'ultimo minuto
za pet kriščevih ran per l'amor del cielo
pren. imeti ženinov na vsak prst po pet avere sposi a volontà, a bizzeffe
drži se, kot da ne zna do pet šteti fa il finto tonto
pren. imeti do česa pet korakov essere a due passi da qcs.
pet nas je siamo in cinque

petdesetkrat prislov
(s petdesetimi ponovitvami) ▸ ötvenszerVerjetno je takšno vlogo v različnih filmih odigral več kot petdesetkrat. ▸ Ilyen szerepet valószínűleg több mint ötvenszer játszott el különböző filmekben.

péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti

1. cantare:
peti kot slavček cantare come l'usignolo
peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista

2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole

3. pren. dire, raccontare

4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli

5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria

petītiō -ōnis, f (petere)

I. kot borbeni t.t. napad, naval, (na)skok, pritisk, (za)mah, udar(ec), sun(ek), pah; pren.: tuas petitiones … parvā quadam declinatione … effugi Ci.; meton. način napada, strategija napada, taktika: novi omnes hominis petitiones rationesque dicendi Ci. —

II.

1. prošnja: Plin., Traianus ap. Plin. iun. ep., Don., indutiarum L.

2. prizadevanje za čim, dobiti kaj, poganjanje za čim, stremljenje za čim: rerum plurimarum Gell.; occ. potegovanje (kandidiranje, kandidatura, konkuriranje) za kako službo, funkcijo: consulatūs C., praeturae, quaesturae, auguratūs idr. Ci., honorum T.; abs.: dare se petitioni Ci. = descendere ad petitionem Q. potegovati se za (kako) službo (funkcijo), desistere (de) petitione L. odstopiti od kandidature, quod in meā petitione sensi Ci.

3. zahteva(nje), terjanje (terjatev) s tožbo, tožba v zasebnih in civilnih zadevah (accusatio = tožba v kazenskih primerih): pecuniae Q., hereditatis Icti.; abs.: Ci., Icti.; meton. pravica zahtevanja (do zahteve), zahtevek, pravica terjanja (do terjatve): cuius sit petitio Ci., habere petitionem ab aliquo Icti.

petkrat prislov
1. (o ponovitvah) ▸ ötszörEkipi sta se v tej sezoni pomerili petkrat. ▸ A csapatok ebben az idényben ötször mérkőztek meg egymással.
Vsaj petkrat tedensko si skušam vzeti čas za jogo. ▸ Legalább hetente ötször igyekszem időt szakítani a jógára.

2. (o razmerju) ▸ ötszörŠtevilo obiskovalcev kulturnih prireditev nameravajo povečati kar za petkrat. ▸ A kulturális események számát az ötszörösére szándékozzák emelni.
Zaradi bolezni srca in ožilja na leto umre petkrat manj žensk kot moških. ▸ Szív- és érrendszeri megbetegedés miatt éves szinten ötször kevesebb nő hal meg, mint férfi.

petošolec samostalnik
1. (učenec) ▸ ötödikes
2. nekdaj (dijak) ▸ ötödikes
Oton Župančič se je s Krekom seznanil kot petošolec ljubljanske gimnazije morda že jeseni 1892. ▸ Oton Župančič a ljubljanai gimnázium ötödikes diákjaként talán már 1892 őszén ismeretséget kötött Krekkel.

petra¹ -ae, f (tuj. πέτρα) skala, peč (čisto lat. saxum): Enn. ap. Fest., Cu., Sen. tr., Plin., Gell. — Kot nom. propr. Petra -ae, f Pétra, ime več mest:

1. glavno mesto Kamnite Arabije: Plin. — Od tod adj. Petraeus 3 (Πετραῖος) pétrski: Arabia Plin.

2. mesto na Siciliji, pri Sil. imenovano Petraea (zdaj Casal della Pietra); preb. Petrīnī -ōrum, m Petráni (Petríni): Ci., Plin.

3. mesto v Pieriji: L.

4. mesto v Trakiji: L.

5. obrežno mesto v rimski Iliriji: C.

petraeus¹ 3 skalen, v (na) skalah se nahajajoč, na skalah rastoč: brassica Plin. — Kot nom. propr. Petraeus -ī, m Petráj, ime nekega Kentavra: O.

peu [pö] adverbe malo; kratek čas, ne dolgo; masculin nekoliko, malce

le peu de bonheur nekoliko, malce sreče, skromna sreča
le peu de gens maloštevilni ljudje
un peu (de) nekoliko
un petit peu čisto malo
homme masculin de peu človek nizkega porekla
à peu près približno
peu à peu po malem, polagoma
peu après malo za tem, kmalu nato
un peu bien, beaucoup (familier) mnogo, precéj; preveč
peu de chose ne mnogo, malenkost; nič posebnega
comme il y en a peu kot jih je malo
dans peu (de temps), sous peu, avant (qu'il soit) peu v kratkem, kmalu
depuis peu od nedavna
en peu de mots v malo besedah, skratka
c'est du peu (familier) kmalu bo konec
c'est peu (que) ne zadostuje (da)
peu s'en faut, il s'en faut de peu que ... malo manjka, skoraj, da ...
peu s'en faut qu'il n'ait tout perdu dans cette spéculation malo je manjkalo, da ni vsega izgubil pri tej špekulaciji
peu ou point, ni peu ni point malo ali nič, prav nič
pour, si peu que (subj) če le količkaj, samo če
si peu que ce soit naj bo še tako malo
pour un peu kmalu, samo malo (il eût dit pa bi bil rekel)
à peu (de chose) près približno, skoraj
peu ou prou, ni peu ni prou malo ali veliko, ne malo in ne veliko
quelque peu nekaj, nekoliko
si peu que rien toliko kot nič
(un) tant soit peu čisto malo
(familier) très peu pour moi! (odklonitev) brez mene! me ni zraven! ne bo nič, to ni nič zame!
cela arrive trop peu souvent premalokrat se to zgodi
il est mon aîné de peu on je malo starejši od mene
peu me chaut malo mi je mar
je l'ai manqué de peu za malo sem bil prepozen, da bi ga srečal, skoraj sem ga srečal
il ne s'amuse pas qu'un peu on se mnogo zabava
être peu pour quelqu'un malo pomeniti komu
Tu ferais ça? - Un peu! (v vzklikih) Bi (ti) naredil to? - Seveda! Gotovo! Pa da!

pev|en [é] (-na, -no) sangbar, singbar; (kot pesem) liedhaft

pez (množina: peces) ženski spol (drevesna) smola

pez negra čevljarska smola
negro como la pez črn kot smola
pegar (ali untar) con pez zasmoliti

Pfau, der, (-/e/s, -en) Tierkunde pav; Astronomie Pav; stolz wie ein Pfau ponosen kot pav; der Pfau schlägt ein Rad pav se razkazuje/nosi

Pfeife, die, (-, -n)

1. piščal, piščalka; nach jemandes Pfeife tanzen plesati, kot kdo žvižga

2. zum Rauchen: pipa, Pfeife rauchen kaditi pipo

3. Technik (Glasmacherpfeife) steklopihaška cev

4. figurativ (Versager) nesposobnež, zguba

5. (Penis) kur(e)c

Pfeil, der, (-/e/s, -e) puščica (tudi figurativ); strelica; wie ein Pfeil kot blisk (zelo hitro); figurativ adut; alle Pfeile auf einmal verschießen zmetati naenkrat vse adute; keine Pfeile im Köcher haben ostati brez adutov

pfenig [é] moški spol (-a …) der Pfennig, kovanec: das Pfennigstück (za dva pfeniga Zweipfennigstück)
velik kot pfenig pfenniggroß
znesek v pfenigih der Pfennigbetrag

Pferd, das, (-/e/s, -e) Tierkunde, Sport konj; Trojanisches Pferd trojanski konj; zu Pferde na konju; wie ein Pferd kot konj; aufs falsche/richtige Pferd setzen staviti na napačnega/pravega konja ( tudi figurativ ); auf dem hohen Pferd sitzen figurativ visoko nositi nos; das Pferd beim Schwanz aufzäumen/das Pferd hinter den Wagen spannen sedlati konja pri repu (narobe se lotiti kake stvari); mit jemandem Pferde stehlen können brez pomisleka zaupati (komu), povsem se zanesti na (koga); vom Pferd auf den Esel kommen prilično propasti

Pflicht, die, (-, -en) dolžnost, obveznost; Sport obvezni program; Pflicht sein biti obvezen; aus Pflicht tun storiti iz občutka dolžnosti; die Pflicht ruft moram na delo; jemanden in die Pflicht nehmen naložiti (komu) neko dolžnost/obveznost; jemandem etwas zur Pflicht machen naložiti (komu kaj) kot obvezo; nach Pflicht und Gewissen kot terjata vest in dolžnost; Pflicht und Schuldigkeit prekleta dolžnost