Franja

prelíti (-líjem) | prelívati (-am)

A) perf., imperf.

1. travasare

2. gastr. cospargere, (ri)coprire, versare sopra; condire:
prelijte torto s čokoladno glazuro ricoprire la torta con la glassa di cioccolato, versarte sopra la torta la glassa di cioccolato
testenine prelijte s paradižnikovo omako condire la pasta con il sugo di pomodoro
preliti cesto z asfaltom asfaltare, coprire di asfalto la strada

3. pren. travasare, trasfondere; rifare, ridurre, tradurre:
preliti čustva v pesmi travasare, trasfondere i propri sentimenti in poesia
preliti roman v film ridurre un romanzo in film
preliti, prelivati v verze versificare, mettere in versi

4. trasferire, trasmettere:
ekon. preliti dohodek v drug sklad trasferire le entrare in un altro fondo

5. (pretopiti, pretapljati) rifondere:
prelivati zvonove v topove rifondere le campane in cannoni

6. (obliti, oblivati) bagnare:
od strahu ga je prelil mrzel pot dalla paura si sentì bagnare da un sudore freddo

7. pren. cogliere, invadere:
prelil ga je strah fu colto dalla paura
prelil ga je občutek sreče lo invase un senso di felicità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za njim ni nihče prelil solze nessuno lo pianse, nessuno versò una lacrima alla sua morte
o tej stvari se je prelilo veliko črnila sulla faccenda furono versati fiumi di inchiostro
preliti veliko tuje in svoje krvi versare molto sangue, straniero e nostro
preliti kri za domovino versare il sangue per la patria
preliti načela v stvarnost tradurre i principi in realtà

B) prelíti se (-líjem se) | prelívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. traboccare, tracimare

2. pren. migrare:
del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje parte della popolazione migrò verso i centri industriali

3. diffondersi

4. passare, farsi:
poletje se preliva v jesen l'estate trapassa all'autunno

5. cambiare, cangiare, avere riflessi, tendere (a)

6. fluttuare, ondeggiare

prelòm (-ôma) m

1. rottura; fenditura

2. med. frattura:
prelom lobanje frattura del cranio
odprti prelom kosti frattura esposta

3. rottura, inosservanza, violazione:
prelom prisege spergiuro

4. pren. rottura; svolta:
prelom s preteklostjo rottura col passato

5. punto di rottura, di frattura

6. pren. passaggio (fra due secoli, due periodi):
ob prelomu starega v srednji vek a cavallo fra l'antichità e il medioevo

7. min. frattura

8. geol. faglia, frattura; alp.
ledeniški prelom crepaccio

9. tisk. (prelom strani) impaginazione

prelómnica (-e) f

1. pren. svolta; giro di boa

2. passaggio (tra due periodi):
na prelomnici XIX. in XX. stoletja a cavallo fra l'Otto- e il Novecento

3. geol. faglia, frattura

premákniti (-em) | premíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. spostare, muovere:
premakniti ni mogel ne rok ne nog non era capace di muovere né braccia né gambe

2. smuovere

3.
premakniti, premikati naprej, nazaj, v desno, v levo, ven tirare, spostare avanti, indietro, a destra, a sinistra, fuori
pren. premakniti pogajanja z mrtve točke disincagliare le trattative
pren. nobena prošnja ga ne premakne non lo smuove nessuna preghiera
ne premakniti pogleda s koga non distogliere lo sguardo da qcn.
premakniti datum sestanka spostare la data della riunione, rinviare la riunione a nuova data
šah. premakniti kralja muovere il re
človek je sposoben tudi gore premikati l'uomo è capace di smuovere le montagne
težko premikati kosti, pero muoversi, scrivere con difficoltà
grad. premikati z grezilne črte spiombare

B) premakníti se (-em se) | premíkati se (-am se) imperf., perf. refl.

1. spostarsi, percorrere:
vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov ogni giorno percorremmo alcuni chilometri

2. muoversi, andarsene, uscire:
več dni se ni premaknil od doma non è uscito di casa parecchi giorni
ne premakni se, če ti je življenje drago fermo, se hai cara la vita

3. cambiare, migliorare:
cela stoletja se ni nič premaknilo sono secoli che non è cambiato nulla
bolezen se nikamor ne premakne le condizioni del malato non migliorano
čas se ni nikamor premaknil il tempo non passava mai
zadeva se je premaknila (z mrtve točke) la pratica ha finalmente preso l'avvio
lingv. naglas se premika l'accento è libero

prématuré, e [-türe] adjectif prezgodaj zrel, prezgoden, preran, predčasen

accouchement masculin prématuré prezgodnji porod
(enfant masculin) prématuré masculin nedonošen otrok
vieillesse féminin, mort féminin prématurée prezgodnja starost, smrt

prémédité, e [-te] adjectif premišljen

crime masculin prémédité premišljen zločin

prémentionné, e [-mɑ̃sjɔne] adjectif prej omenjen, prej imenovan

premettere^* v. tr. (pres. premetto) vnaprej povedati, reči; uvodoma izpostaviti; postaviti, postavljati spredaj; začenjati:
all'opera è premessa una breve introduzione delo se začenja s kratkim uvodom
premetto che naj najprej povem, da

premlét (-a -o) adj. macinato; pren. rifritto, stereotipato, trito, vieto:
stokrat premlete besede parole trite e ritrite

premléti (-méljem) | premlévati (-am) perf., imperf.

1. macinare, rimacinare

2. pren. rimestare, rivangare:
premlevati kar naprej isto e dai a rimestare le solite cose

3. pren. ripensare, riconsiderare, rimuginare:
v mislih premlevati dogodke zadnjih dni rimuginare col pensiero gli avvenimenti degli ultimi giorni

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.

prêmog hulla f ; carbón m de piedra

rjavi premog lignito m
beli premog hulla blanca
založiti se s premogom (o ladji) carbonear
Evropska Skupnost za premog in jeklo Comunidad f Europea del Carbón y del Acero (krajšava: C. E. C. A.)

premòr (-ôra) m

1. pausa, intervallo; posa; interruzione; break:
naredimo premor in popijmo kavo facciamo un break e prendiamo un caffè

2. intervallo, intermezzo:
po daljšem premoru so spet uprizorili opereto dopo un lungo intermezzo, l'operetta fu di nuovo messa in scena

3. sosta, posa, tregua:
delati brez premora lavorare senza un attimo di tregua

premráženost (-i) f freddo:
umrl je od onemoglosti in premraženosti è morto per l'esaurimento e il freddo

prenant, e [prənɑ̃, t] adjectif ki prijemlje, vzame; vieilli začenjajoč se; zelo zanimiv; ganljiv; juridique ki prejme denar

prenapáčen (-čna -o) adj. pren. (z nikalnico izraža precejšnjo mero pozitivnih lastnosti)
dekle ni prenapačno la ragazza non è (mica) male

prenapénjati (-am) | prenapéti (-pném)

A) imperf., perf.

1. tendere, tirare troppo; forzare troppo, esagerare troppo con:
prenapenjati vrv tirare troppo la fune
prenapenjati oči ob preslabi svetlobi forzare gli occhi con una fioca luce
prenapenjati trening esagerare con l'allenamento, il sovrallenamento
pren. prenapenjati možgane spremere le meningi, pensare troppo intensamente

2. pren. esagerare con, gonfiare:
stvari ne kaže prenapenjati la cosa non va gonfiata

B) prenapénjati se (-am se) | prenapéti se (-pném se) imperf., perf. refl. sforzarsi troppo, sfiancarsi:
on se ne bo pri nobenem delu prenapel non è un tipo da sfiancarsi dalla fatica

prenarásti (-rásem) perf. crescere troppo:
hudournik je prenarasel in začel poplavljati okolico il torrente si è ingrossato troppo ed ha cominciato ad innondare i dintorni

prénatal, e, als [prenatal] adjectif predrojsten

allocations féminin pluriel prénatales doklade za nosečnice

prendre* [prɑ̃drə] verbe transitif vzeti; prijeti; zavzeti, osvojiti; zgrabiti, pograbiti, ujeti, aretirati; zalotiti, presenetiti; figuré pojmiti, razumeti; zaznati; smatrati, imeti (pour za); nakopati si (bolezen); privzeti (navado); kupiti (vozovnico); prisvojiti si, zmakniti; familier dobiti; photographie fotografirati; verbe intransitif imeti ali pognati korenine; priti v tek; izbruhniti (ogenj), vžgati se; ubrati svojo pot, kreniti (à gauche na levo); uspeti (zvijača), imeti uspeh (predstava, knjiga); učinkovati; zamrzniti (reka); strditi se (krema, cement)

se prendre (à) začeti
se prendre à quelque chose obviseti na čem

1.

à le bien prendre pri mirnem premisleku
à tout prendre v celoti (vzeto)
aller prendre quelqu'un iti po koga
en prendre et en laisser to ni treba tako resno vzeti
c'est à prendre ou à laisser da ali ne; ali ... ali
savoir en prendre et en laisser móči se odločiti
se laisser prendre pustiti se ujeti, prevarati
s'en prendre à quelqu'un de quelque chose pripisovati komu krivdo za kaj, komu kaj očitati
en venir au fait et au prendre priti v odločilnem trenutku
s'y prendre prendre lotiti se
s'y prendre bien (mal) spretno (nespretno, bedasto) se lotiti, se pripraviti
savoir s'y prendre avec quelqu'un znati s kom ravnati, občevati

2.

prendre acte de quelque chose vzeti kaj na zapisnik
prendre de l'âge (po)starati se
prendre l'air iti na sprehod, na zrak; aéronautique odleteti
prendre de l'altitude (aéronautique) dvigniti se v višino
se prendre d'amitié avec quelqu'un spoprijateljiti se s kom
prendre ses 20 ans postati 20 let star
prendre les armes zgrabiti za orožje
prendre un arrangement (commerce) skleniti poravnavo
ça ne prend pas avec moi to pri meni ne vžge
prendre quelqu'un en aversion zamrziti koga
prendre les avis de quelqu'un priti h komu po nasvet(e)
prendre un bain (o)kopati se
on ne sait par où, par quel bout le prendre z njim se ne da shajati
prendre la balle au bond (figuré) zgrabiti za priložnost, za priliko
bien lui en prend de ... sreča zanj, da ...
prendre à bord vzeti na krov (ladje), familier vzeti v avto
prendre sur la bouche odtrgati si od ust, pristradati
prendre le change dati se speljati na napačno sled
prendre un cheval staviti na konja (pri dirkah)
se prendre aux cheveux (tudi figuré) biti si v laseh, prepirati se
prendre à travers choux (figuré) nemoteno zasledovati svoj cilj
prendre le chemin ubrati pot
prendre à cœur vzeti, gnati si k srcu; prizadevati si
prendre une commande (commerce) dobiti naročilo
prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
prendre connaissance (de) vzeti na znanje
prendre en considération vzeti v poštev
prendre corps oblikovati se
prendre coup (architecture) usesti se, pogrezniti se
prendre courage opogumiti se, osrčiti se
prendre cours à partir de (commerce) teči od
prendre par le plus court iti po najkrajši poti
prendre ses degrés, grades diplomirati, promovirati
prendre quelqu'un au dépourvu popolnoma koga presenetiti
prendre le deuil obleči žalno obleko
prendre des dispositions ukreniti
prendre de la distraction, du repos razvedriti se, odpočiti si
prendre l'eau prepuščati vodo
prendre effet učinkovati; stopiti v veljavo
prendre de l'embonpoint, du ventre dobiti trebuh, zdebeliti se
prendre un engagement prevzeti obveznost
prendre son vol odleteti
prendre exemple sur quelqu'un zgledovati se po kom
prendre fait et cause pour quelqu'un zavzeti se za koga
prendre femme oženiti se
prendre pour femme vzeti za ženo, poročiti
prendre feu vžgati se, figuré vneti se (za kaj)
prendre sous le feu obstreljevati
prendre fin iti h koncu
prendre ses fonctions nastopiti svoje funkcije
prendre froid prehladiti se
prendre la fuite zbežati
prendre garde paziti
prendre goût à quelque chose vzljubiti kaj
prendre une habitude navaditi se
le prendre de haut biti ošaben, prevzetovati
prendre l'initiative prevzeti iniciativo
prendre (de l') intérêt à dobiti zanimanje za
prendre les intérêts de quelqu'un zastopati interese kake osebe
prendre à l'intérêt izposoditi si proti obrestim
prendre un intérêt dans (finančno) se udeležiti česa
prendre le large zapluti na odprto morje
prendre à la lettre dobesedno vzeti ali razumeti
prendre la liberté dovoliti si
prendre des libertés avec quelqu'un dovoliti si predrznost do koga
prendre à louage najeti
prendre la haute main prevzeti oblast; imeti največji vpliv
prendre la mer zapluti na morje
prendre des mesures podvzeti ukrepe ali mere
prendre au mot prijeti za besedo (quelqu'un koga)
prendre naissance nastati
prendre note zabeležiti, zapisati
prendre sur sa nourriture, sur son sommeil odtrgati si od ust, od spanja
prendre ombrage postati nezaupljiv; figuré spotikati se
prendre la parole začeti govoriti
se prendre de parole, (familier) de bec prerekati se, pričkati se, prepirati se
prendre part à quelque chose udeležiti se česa
prendre en mauvaise part zameriti
prendre un parti skleniti
prendre le parti de quelqu'un potegniti s kom
prendre son parti sprijazniti se (s čim)
prendre à partie napasti
prendre le pas sur quelqu'un prehiteti, prekositi koga
se prendre de passion pour strastno se navdušiti za
prendre patience potrpeti
prendre de la peine pour quelqu'un delati si skrbi za koga
prendre peur ustrašiti se
prendre une photo napraviti fotografski posnetek, fotografirati
prendre pied ustaliti se
prendre du poids pridobiti na teži
je le prends en pitié smili se mi
prendre le pouls potipati pulz
prendre des précautions podvzeti previdnostne ukrepe
prendre la présidence prevzeti predsedstvo
prendre racine ukoreniniti se
prendre en remorque odvleči
prendre un rendez-vous določiti, zmeniti se za sestanek
prendre des renseignements poizvedovati, informirati se
prendre du repos počivati
prendre une résolution, un parti skleniti, odločiti se
prendre sa retraite iti v pokoj
prendre en riant vzeti s humorjem
prendre un rôle prevzeti vlogo
prendre un rhume dobiti nahod
prendre au sérieux, au tragique resno, tragično vzeti
prendre soin de skrbeti za
prendre des soins dajati si truda, truditi se
prendre sn source izvirati (reka)
prendre sur soi prevzeti odgovornost
prendre à tâche de (po)truditi se za
prendre du bon temps prijetno se zabavati, veseljačiti
prendre terre pristati na zemlji, izkrcati se
prendre une meilleure tournure obrniti se na bolje
à tout prendre ako vse upoštevamo
prendre le train (od)peljati se z vlakom
prendre un verre sur le zinc stojé (pri točilni mizi) popiti kozarček
se prendre de vin opi(jani)ti se
prendre son vol odleteti
prendre le volan sesti za volan
on ne m'y prendra plus to se mi ne bo več zgodilo, ne bom šel večna te limanice
pour qui me prenez-vous? za koga me pa imate?